Erjavec je v izjavi za medije izrazil tudi upanje, da bodo načrtovani slovenski ukrepi za stabilizacijo javnih financ zadostni. Dodal je, da bo Bruselj uradno oceno podal 29. maja, zato ni želel komentirati neuradnih ocen, da predvideni ukrepi niso dovolj in da bo evroskupina bolj pritisnila na Slovenijo.

Krizni davek le za bogate

Če bi bili potrebni dodatni ukrepi, je Erjavec spomnil na predlog DeSUS o uvedbi kriznega davka, in sicer za vse, ki imajo osebni dohodek denimo višji od predsednika države in ki v tem trenutku ničesar ne prispevajo k blaženju finančne situacije. Pokojnine pa morajo po njegovem mnenju ostati takšne, kot so, saj naj bi bili upokojenci poleg mladih brezposelnih najbolj ogrožena skupina.

Erjavec se je dotaknil tudi načrtovanih ustavnih sprememb, zapisa fiskalnega pravila v ustavo in ureditve referendumske zakonodaje. "Mislim, da je vsem jasno, da do leta 2015 ne bomo v celoti konsolidirali javnih financ," je povedal in dodal, da je zato treba poiskati neko kompromisno rešitev. V vsakem primeru pa po njegovih besedah Slovenija za uspešno izvedbo potrebnih ukrepov potrebuje tako fiskalno pravilo kot spremembo referendumske zakonodaje. "To smo tudi obljubili Bruslju in ZDA, ko smo dobili posojila. Če torej želimo biti kredibilni, mora celotna politika najti neko rešitev. Če ne, bomo vsi izgubili na dolgi rok," je še dejal.

Ne bodo se odzivali na vsak 'spin'

Tudi predsednik DL Gregor Virant ni želel komentirati neuradnih ocen iz Evrope o načrtovanih ukrepih Slovenije. "Če se bomo odzvali na vsak 'spin', ne bomo mogli v miru delati," je poudaril. O kriznem davku pa je dejal, da bi bila to skrajna možnost. Po njegovem mnenju je namreč treba narediti vse, da bi se izognili uvedbi vseh novih davkov razen že dogovorjenega dviga davka na dodano vrednost.

Kot je pojasnil Virant, jim bo to uspelo z ukrepi na odhodkovni strani, torej zniževanjem javne porabe, na prihodkovni strani pa s pobiranjem davkov od tistih, ki jih ne plačujejo. "Vodstvo davčne uprave bo moralo udariti po mizi," meni Virant, ki ni želel razkriti, kje konkretno vidi ukrepe na odhodkovni strani, saj naj bi to "takoj sprožilo nove polemike". A dodal je, da je nekaj nespornih, med njimi so prihranki na materialnih stroških in javnih naročilih.