Da je sprememba taktike EU potrebna, je pokazala decembrska mednarodna podnebna konferenca v danski prestolnici. "Koebenhavn je bil za nas dobra šola, imeli smo velika pričakovanja, EU je imela vodilno vlogo, a na samih pogajanjih so se Američani, Kitajci, Indija in Južna Afrika sami pogajali," je dejal minister za okolje Karl Erjavec.

Rezultat kaotičnih koebenhavnskih pogajanj je dogovor, ki je po ministrovih besedah slab, ker ni pravno zavezujoč in ne vključuje številk potrebnega zmanjšanja toplogrednih izpustov do leta 2020 in 2050, poleg tega pa ga peščica držav ni podprla, zaradi česar se je konferenca pogodbenic samo seznanila z njim, ni pa bil sprejet kot sklep.

Erjavec meni, da nek napredek vseeno je in da je lahko dogovor dobra podlaga za nadaljnja pogajanja, če bo EU uspela izboljšati taktiko za uspeh na naslednjih mednarodnih srečanjih v Bonnu sredi leta in nato konec leta v Mehiki. "Osrednja tema letos bo, kako konec leta v Mehiki doseči pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum," je poudaril.

Minister je sicer še poudaril, da je treba za uspešna bilateralna podnebna pogajanja z velikimi in malimi ter razvitimi in nerazvitimi državami doreči tudi finančno podnebno pomoč državam v razvoju. Pri tem se mu zdi pozitivna odločitev za ustanovitev koebenhavnskega zelenega sklada, kar predvideva decembrski dogovor.