Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v sredo sprejel odločitev o diplomatskem približevanju Rusije z obema pokrajinama. Slovensko predsedstvo je tako v imenu EU znova trdno podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. To je po besedah slovenskega predsedstva jasno izrazil tudi Varnostni svet ZN, ki je v torek podaljšal opazovalno misijo ZN v Gruziji.

"Odločitev Rusije ogroža izvajanje teh načel. EU zato poziva Rusijo, naj ne uresniči svoje odločitve," je predsedstvo zapisalo v izjavi. Poleg tega slovensko predsedstvo tudi meni, da bi takšna odločitev lahko "dodatno zaostrila razmere, obenem pa spodkopava mednarodna mirovna prizadevanja, v katerih sodeluje tudi Rusija. EU še naprej podpira mednarodna prizadevanja ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za mirno rešitev spora med Gruzijo ter Abhazijo in Južno Osetijo" in zato "poziva vse vpleten strani, naj se izogibajo dejanj, ki bi lahko vodila v zaostrovanje razmer v regiji".

Zaskrbljenost nad enostransko odločitvijo Rusije je izrazila tudi Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner. "Menim, da takšni ukrepi ne prispevajo k mirni rešitvi sporov v Abhaziji in Južni Osetiji. Prepričana sem, da edina pot do mirne rešitve obeh sporov vodi skozi dialog ter upoštevanje skrbi in pričakovanj vseh vpletenih strani," je komisarka poudarila po srečanju z namestnikom gruzijskega premierja Giorgijem Baramidzejem.

Abhazija in Južna Osetija sta se po razpadu Sovjetske zveze na začetku 90. let minulega stoletja z državljansko vojno odcepili od Gruzije, vendar njune neodvisnosti ni priznala nobena država. Odnosi med Gruzijo in Rusijo so sicer napeti tudi zaradi gruzijske želje po približevanju Zahodu, predvsem z željo po članstvu v zvezi Nato. Moskva širitvi Nata na Gruzijo in Ukrajino ostro nasprotuje.