Tokratna misija je še posebej pomembna, saj je sedemčlanska posadka Atlantisa s seboj pripeljala evropski vesoljski raziskovalni modul Columbus.

Columbus, vreden kar 1,4 milijarde evrov, bodo astronavti zdaj s pomočjo robotske roke namestili na ISS, s čimer bo Evropa dobila prvo stalno znanstveno postajo v vesolju. Namestitev Columbusa bi morala že izvesti ameriški in nemški astronavt Rex Walheim in Hans Schlegel, vendar pa so jo zaradi zdravstvenih težav slednjega preložili za najmanj 24 ur.

Pilot raketoplana Atlantis Alan Poindexter si pred vesoljskim sprehodom pripravlja kamero. © Reuters

Predstavniki ameriške vesoljske agencije Nasa niso želeli razkriti, kaj točno se dogaja. Zatrdili so le, da zaradi zdravstvenih težav nemškega astronavta ne bo prizadet noben cilj misije, da pa bo treba nekatere stvari malce drugače organizirati. Schlegel naj ne bi bil v življenjski nevarnosti, je pa poveljnik Atlantisa Stephen Frick takoj po pristanku na ISS zahteval zasebno medicinsko konferenco z Nasinimi kirurgi. Pri ponedeljkovi namestitvi Columbusa ga bo zamenjal Američan Stanley Love , na drugi sprehod v vesolju, ki bo predvidoma potekal v sredo, pa naj bi se Schlegel kljub vsemu podal sam.

Nasa še sporoča, da bo zaradi zapletov cela misija Atlantisa, ki naj bi sprva trajala enajst dni, za en dan podaljšana. Raketoplan naj bi tako na Zemlji pristal 19. februarja.