Evropski parlament je aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oziroma pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Slovenska vlada posebnih slovesnosti ni pripravila, študijski center za narodno spravo pa bo skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Občino Krško in TV Slovenija na gradu Rajhenburg v Brestanici spominski dan obeležil s predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin.

Krepitev demokracije
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pojasnila, da vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Prepričana je, da je prav film sredstvo izobraževanje, ki lahko mladim približa čas totalitarizma.

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v petek pozvala slovensko javnost, naj se danes pridruži vseevropskemu dnevu spomina. Po mnenju komisije sta v slovenskem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim pa na tako nedvoumno obsodbo še čaka.

Miran Potrč © BOBO

Neenotna politika
V SDS so v petek glede današnjega spominskega dneva poudarili, da je zaskrbljujoče, da se znotraj političnega prostora ne morejo poenotiti tako glede obsodbe zločinov revolucionarne oblasti med in po vojni kot tudi glede obsodbe totalitarizmov.

Poslanec SD Miran Potrč pa je prav tako v petek poudaril, da sam najbolj soglaša s tistimi, ki opozarjajo pred kakršnimi koli poenostavitvami in predlagajo "pošteno zgodovinsko analizo". Po njegovih besedah bi morali vsi, tudi Cerkev, prispevati k temu, da se zgodovinska dejstva prikazujejo celovito in objektivno, ne pa da se pojavljajo poenostavljanja in enostranske ocene.