Postopek je sprožen še proti osmim državam članicam Evropske unije, katerih primanjkljaj presega mejo, določeno s paktom o stabilnosti in rasti. Te države se bodo pridružile enajsterici, proti kateri je komisija že sprožila postopek.

Kdo vse presega mejo?

Postopek je bil sprožen proti Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Slovaški in Portugalski.

Trenutni postopki so prilagojeni krizi
Devet od teh držav je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim; Velika Britanija in Madžarska sta bili edini v postopku že pred krizo. Evropska komisija sicer poudarja, da so postopki, sproženi po izbruhu krize, izjemoma prožnejši, kot bi bili sicer. Zavedajo se, da so javnofinančni primanjkljaji v veliki meri posledica ukrepov, ki jih države sprejemajo v boju proti krizi.

Cilji pakta
Namen pakta je zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom, doseči, da javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP ter vzpostavitev mehanizem za preverjanje izpolnjevanja meril, ki komisiji omogočalo enostavno uvedbo postopka proti državi kršiteljici.

Naš primanjkljaj skokovito raste
Slovenija je sicer v letošnjem drugem četrtletju močno povečala javnofinančni primanjkljaj, ki je dosegel že 7,1 odstotka BDP. Po navedbah urada gre "za dolgo obdobje nazaj največji primanjkljaj". Lani je denimo v enakem obdobju znašal 1,1 odstotka BDP.

Največji problem naše države, na katerega je opozorila tudi komisija, pa je vpliv staranja na vzdržnost javnih financ. Ta je v naši državi nad povprečjem.