Foto: Saša Despot Nina Oštrbenk Da politiki, levi in desni, lažejo, dokazujejo izjave na desni. Janša je pred slabim letom in pol dejal, da pokojninske reforme ne potrebujemo, zdaj pa, da imamo še zadnjo priložnost, da reforme – tudi pokojninsko – pišemo sami. Janković je poudarjal, da nikoli ne bo zahteval referenduma, nato pa so njegovi poslanci pet pred dvanajsto vložili zahtevo za razpis referenduma. Otročje, ampak tak je vzorec vedenja slovenskih politikov. Pri tem je najbolj žalostno, da jih volilci zaradi tega nikoli ne kaznujemo – za Janšo in Jankovića je lani glasoval celo vsak drugi volilec. Sama sem bila še lani med naivneži, ki so mislili, da bo bolje, ko bodo v parlament prišli novi ljudje. Zdaj je v poslanskih klopeh več kot polovica novih poslancev, a se ni čisto nič spremenilo.

Pogubno. Strinjam se z besedami Toneta Peršaka, ki je kot župan tudi sam politik, da bi človek pričakoval, da bodo nosilni politiki vsaj v teh kriznih časih razmišljali manj ideološko in racionalneje, saj je to, kar počnejo, pogubno tudi zanje. Zakaj tega ne storijo? Razlogi so lahko trije: ali situacija v državi še ni tako slaba (v kar močno dvomim); ali jim je vseeno, kaj se bo z državo zgodilo, le da bodo nekateri, dokler bodo lahko, vztrajali na oblasti, nekateri pa bodo svoje politične nasprotnike poskušali zrušiti in priti na oblast; ali pa ne razumejo, da Evropa ne bo tako strpna, kot so slovenski državljani. Žal se mi zdi, da evropska trojka, ki je počasi na poti v Slovenijo, ne more biti slabša od janš in jankovićev.