Poteza FED je le zadnja v seriji nujnih potez, ki jih je centralna banka naredila, da bi se zajezila globalna finančna kriza. Večina analitikov je pričakovala znižanje obrestne mere za najmanj eno odstotno točko. Finančni trgi se na znižanje niso odzvali pozitivno – nekaj minut po znižanju je indeks Dow Jones Industrials padel za več kot 100 točk, pozneje pa si je opomogel in presegel vrednosti, ki jih je dosegal pred objavo FED o znižanju obrestne mere.

	Veliko se ne da narediti, kriza je stvar zunanjih razmer in vpliva na vse. France Križanič, ekonomist

FED je od polovice septembra lani znižal ključno obrestno mero za tri odstotke. V zadnjih nekaj dnevih je izpeljal več korakov, ki jih ni naredil že od časa velike depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, da bi finančnim institucijam zagotovil dostop do likvidnih sredstev.

Strah je še velik
"To, da zdaj padajo okostnjaki iz omar, pomeni, da bo kriza trajala dlje," meni Igor Masten z ekonomske fakultete. Tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar meni, da bodo posledice krize dolgoročne. Dejstvo, da tako ameriška kot Evropska centralna banka (ECB) bankam denar posojata le na kratek rok, kaže, da je strah na trgu velik, zaupanje pa se bo povrnilo, tako meni Arhar, ko bo rok teh posojil več kot tri mesece.

	To, da zdaj padajo okostnjaki iz omar, pomeni, da bo kriza trajala dlje. Igor Masten, ekonomist

Za evro kar 1,7 dolarja?
Masten ocenjuje, da bo učinek finančne krize, zaradi katere se bo ohladila gospodarska rast tudi v Evropi, za slovensko gospodarstvo močnejši od morebitne recesije v ZDA. France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF) meni, da je vse večji problem precenjen evro, ki zmanjšuje konkurenčnost. "Če ECB obrestno mero oblikuje pri štirih odstotkih, Fed pa jo spusti na 2,5 odstotka, zame ne bi bilo presenečenje, da gre evro prek 1,60 dolarja pa tudi do 1,70," ocenjuje Arhar.

Takih posojil ne bo več
"Posojila so že dražja, to je občutil že vsak Slovenec, ki ga je poskušal dobiti. Denarja najbrž 50 let ne bo mogoče dobiti več tako lahko, kot ga je bilo zadnji dve leti. Saj to je bil tudi vir težav v tej krizi, ker so posojila dobili ljudje, ki jih ne bi smeli," meni Masten. Arhar pravi, da bi bila glede na inflacijo logična obresna mera prek pet in do šest odstotkov plus marža. Križanič meni, da je zaradi znižanja obrestnih mer v ZDA zdaj nevarnost inflacije. Ta po anketi, ki jo je opravil CNN, skrbi že 90 odstotkov Američanov.

Paulson: Amerika je v hudi recesiji
Ameriški sekretar za finance Henry Paulson je priznal, da se ameriška ekonomija v tem trenutku spopada s hudo recesijo. Hkrati upa, da si bo gospodarstvo do konca leta že opomoglo. Novica je prišla po tem, ko je Ameriška centralna banka intervenirala pri banki Bear Stearns in ji namenila 30 bilijonov potrebne pomoči. Paulson je dejal, da ne verjame investitorjem, ki so mnenja, da bo pomoč zagotovila izboljšanje gospodarskega stanja.

FED meni, da bi začasno izboljšanje obrestnih mer lahko pripomoglo h gradnji samozavesti na finančnih trgih. Medtem sta dve drugi vodilni banki z Wall Streeta,  Goldman Sachs in Lehman Brothers, poročali o zmanjšanju dobička.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba zjutraj odšteti 106,04 dolarja. © AFP

Sodček se je pocenil
Cena ameriške nafte se je zaradi vse večjih bojazni pred recesijo v ZDA precej znižala, potem ko je pred kratkim narasla na rekordno vrednost 112 dolarjev za sodček. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba zjutraj odšteti 106,04 dolarja, potem ko je v ponedeljek zjutraj cena nafte dosegla novo rekordno vrednost 111,97 dolarja za sod. Čez noč se je nafta pocenila za več kot štiri dolarje, kar je posledica zaskrbljenosti vlagateljev, da je prodaja investicijske banke Bear Stearns znak globokih gospodarskih težav v ZDA.

Vlagatelji so zdaj osredotočeni na zasedanje ameriške centralne banke, ki bo po pričakovanjih pozno popoldne globoko zarezala v obrestne mere. Ekonomisti pričakujejo znižanje ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč izposojajo denar, in sicer za tri četrtine ali celo odstotno točko. Če bo znižanje dovolj veliko, analitiki pričakujejo, da se bodo cene nafte v naslednjih tednih zvišale na od 114 do 116 dolarjev za sod.

V pol leta šest znižanj obrestne mere

FED je v od polovice septembra lani znižal ključno obrestno mero za tri odstotke.

Znižanje obrestnih mer v minulih mesecih je povzročilo rast cen nafte. Nadaljnje zniževanje obrestnih mer in celo obeti za prihodnja znižanja pa slabijo dolar in selijo naložbe v nafto, ugotavljajo analitiki.

Pomoč za evropski finančni sektor
Evropska komisija je zaradi razmer v ZDA izrazila zaskrbljenost, upa pa na čimprejšnjo normalizacijo razmer. Tiskovna predstavnica komisije je tudi zatrdila, da EU ne pričakuje recesije v območju evra.

Evropska komisija je v zadnji napovedi gospodarske rasti za letos v območju evra napovedala 1,8-odstotno gospodarsko rast. Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie Amelia Torres je opozorila, da tveganja, kot so kriza hipotekarnih kreditov v ZDA ter visoke cene nafte in hrane na svetovnih trgih, ostajajo.

Evropska centralna banka je v sklopu redne tedenske operacije refinanciranja danes finančnemu sektorju namenila dodatnih 25 milijard evrov sredstev za povečanje likvidnosti, kar je približno enako kot prejšnji teden. S tem poskuša pomiriti obujeno zaskrbljenost na finančnih trgih.