Predlog rebalansa državnega proračuna za letos implicitno predvideva krepitev rasti porabe konec leta, ki nima podlage v veljavnih ukrepih, meni fiskalni svet. Predlog ocenjuje kot nerealističen, saj da bo primanjkljaj verjetno manjši od predvidenega, če pa rebalans bo realiziran, bo to s stališča racionalnosti porabe glede na razmere neustrezno.

Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje, v danes objavljenem mnenju piše fiskalni svet.

"Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka," opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

"Predlog je nerealističen"

Predlog rebalansa ocenjujejo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije pa predlog ocenjujejo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne.

Foto: Profimedia Denar, varčevanje, prihranki

Hkrati bi se z izvajanjem začrtane fiskalne politike povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance," opozarja fiskalni svet.

Skupna rast porabe naj bi se sicer upočasnila, brez učinka enkratnih dejavnikov pa vidno okrepila. Skupna poraba naj bi se skupno zvišala za 2,3 odstotka (lani za 13,4 odstotka), poraba brez enkratnih dejavnikov, povezanih z epidemijo in draginjo, pa za 16,2 odstotka (lani za 8,6 odstotka).

Odhodki za blažitev posledic epidemije naj bi letos znašali 1,1 milijarde evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih 450 milijonov evrov. Neposredni učinek ukrepov za blažitev posledic draginje naj bi letos znašal 380 milijonov evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih leta 214 milijonov evrov.

Fiskalni svet dodaja, da odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Hkrati rebalans tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.