A ne le čas oddaje, problematična je tudi vsebina. Tako fiskalni svet ocenjuje, da so projekcije, ki so si jih zamislili na ministrstvu za finance, bolj plod želja kot realnih izračunov in ukrepov.

"Precej dvomov je glede realističnosti ocen za leti 2023 in 2024," je na novinarski konferenci dejala članica Alenka Jerkič. "Program stabilnosti nima ukrepov, ki bi vzdrževali tako nizko rast izdatkov kot jih predvidevajo projekcije za 2023 in 2024," je opozoril Kračun.

Program stabilnosti ne postreže z ukrepi, ki bi omogočili, da bi verjeli v realnost takšnega izračuna oziroma projekcije.

Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta

"Če pogledate številke in kakšne naj bodo stopnje rasti izdatkov in če primerjate podatke pred krizo, je tukaj bistvena razlika, predvidevamo, da bodo izdatki zelo disciplinirani in bodo imeli zelo skromne rasti, mnogo bolj kot pred krizo, čeprav predvidevamo, da bo rast BDP podobna kot pred krizo. V letih 2022-2024 naj bi izdatki rasli manj kot odstotek, tako nizke stopnje rasti v času pred krizo ni bilo. Dokumenti ne omenjajo ukrepov, ki bi rast lahko tako omejili, da bi bile te številke realne," je opozoril Kračun.

Tako naj bi na primer izdatki v letu 2023 po projekcijah ministrstva za finance zrasli le za 0,3 odstotka.

Kračun: To je napaka

Fiskalni svet pa je presenetilo tudi, da je ministrstvo za finance po pripravi proračunskih dokumentov za prihodnja leta objavilo, da je pripravilo davčno reformo, ki seveda bistveno spremeni načrtovane prihodke.

"Mislimo, da je to napaka," je dejal Kračun. "Znižanje davkov, takšno, ki zniža stroške dela, je koristno in hvalevredno, ampak pomembno je opozoriti na nekaj dejstev. Informacije o tem, da se pripravlja davčna reforma, je prišla po predložitvi proračunskih dokumentov za naslednja tri leta. Ko jih pregledamo, ugotovimo, da ti ukrepi niso upoštevani v teh projekcijah. Vedno, kadar imamo opravka z davčno reformo je treba biti pozoren na obe stran, na prihodke in izdatke. Po informacijah, ki jih imamo, naj bi reforma znižala prihodke, se pojavi vprašanje, kako bo ta izpad nadomeščen. Za zdaj niso bili objavljeni nobeni verodostojni izračuni, ki bi nas prepričali, da ne bo prišlo do škode za vzdržnost javnih financ," je pojasnil.

Predvidoma do leta 2024 bo še smiselna ekspanzivna fiskalna politika, a sčasoma se kapacitete fiskalne politike lahko izčrpajo. Tveganje, da Slovenija znova postane tarča finančnih trgov, ni zanemarljivo. Vse spodbujamo, da imajo pri vsakem sprejetem ukrepu v mislih tudi vzdržnost javnih financ.

Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta

Fiskalni svet je ob načrtovanih izjemno visokih investicijah izrazil tudi dvom glede sposobnosti upravljanja s takim obsegom investicij.

dezurni@zurnal24.si