Naložba. Vlagatelj, ki je leta 1992 v KD Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad, vložil sto evrov, ima danes 1.608 evrov, so danes ob polnoletnosti prvega slovenskega vzajemnega sklada povedali v KD. A če bi isti vlagatelj iz sklada izstopil jeseni 2008, preden je kriza začela klestiti kapitalske trge, bi dobil izplačanih 3.270 evrov.

Vpliv padca borz
"Sredstva vzajemnih skladov so upadla s skoraj treh milijard evrov konec leta 2007 na zdajšnjih približno 1,9 milijarde. Nekaj je k temu prispeval padec tečajev, nekaj pa dvigovanje denarja iz skladov," krčenje trga vzajmecev pojasnjuje Sandi Kodrič, sodelavec Denarnega supermarketa. A dodaja, da je ta upad med nižjimi v Evropi.

Finančni svetovalec Samo Lubej pa pravi, da se razmere postopoma izboljšujejo, saj je od lanske jeseni vplačil v sklade vnovič več, kot je izplačil. Konkurenca na trgu je še vedno močna, ocenjuje, saj imamo prek 300 domačih in tujih vzajemcev.

Pretekli donosi
Pri izbiri sklada je treba upoštevati več elementov, predvsem pa to, da pretekli donosi niso garancija za donose v prihodnje, vlagatelje opominja Lubej. Je izbira vzajemnega sklada potemtakem čista loterija? "Tega ne moreva reči. A za nepoučene vlagatelje, še posebno, če bodo v skladih varčevali za pokojnino, je dobro, da se o tem posvetujejo z neodvisnimi strokovnjaki," odgovarja Lubej.

Trdi, da so naložbe v vzajemne sklade razmeroma varne in zato primerne tudi za tiste, ki lahko zaradi omejenih finančnih zmožnosti varčujejo nižje zneske in da se ne more zgoditi, "da bi ob krizi denar izpuhtel".

Hitri zaslužki
Po Kodričevem mnenju vzajemni skladi na splošno niso primerno orodje za špekulante, ki želijo izkoriščati kratkoročne trende, saj se točke skladov (razen tiste, ki kotirajo na borzi) kupuje po neznani ceni, poleg tega pa se ne da reagirati tako hitro kot na borzi. "Če že, potem za špekulacije pridejo v poštev ETF skladi ( Exchange Traded Funds), s katerimi se trguje na borzi," svetuje.

Lahko vzajemni sklad propade?
Varnost. "Da bi vzajemni sklad propadel, bi morale propasti vse naložbe, v katere je bil naložen denar vlagateljev," najbolj črn scenarij razlaga Samo Lubelj. Pravi, da je to praktično nemogoče. Se je pa tudi na slovenskem trgu v preteklosti dogajalo, da kateri od skladov krajši čas ni mogel izplačvati sredstev, saj so bile razmere na borzi takšne, da naložb ni bilo mogoče prodati, a to je bilo le začasno.

Dejavni vlagatelj
Ker pa so običajno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani, Lubej pravi, da morajo biti vlagatelji dejavni. "Na začetku varčevanja za pokojnino se lahko nekdo odloči tudi za globalni delniški sklad, kjer so povprečni donosi na dolgi rok običajno višji. Pet do deset let pred upokojitvijo pa je vsaj del sredstev dobro naložiti v varnejše obvezniške sklade."