Zadeva katarski dolarji v policijskem žepu je odprla dve vprašanji.

1. Pod člankom na www.zurnal24.si so se komentatorji najpogosteje spraševali, koliko neki so v zahvalo za gostoljubnost in obisk Katarci pustili šele politikom, če je že šef policijskega kordona pokasiral 15 dolarskih tisočakov in Bvlgarijevo uro. Priznam, to zanima tudi mene. Dejstvo je, da vsak tovrstni obisk nekdo organizira, v vsakem uradu in kabinetu so kontaktne osebe in če je že osebje po katarskih običajih za dobro oddelan obisk pokasiralo nekaj tisočakov, koliko so bili hvaležni šele organizatorjem obiska. O hvaležnosti sogovornikom seveda brez dokazov ne moremo pisati, ni se pa prepovedano o tem spraševati. Še bolj skrbi občutek, da ni v državi nikogar, ki bi nadzoroval tovrstne transakcije.

2. Glede na to, da so v zadnjem letu samo v javnost pricurljale kar tri nepravilnosti znotraj enega samega policijskega oddelka, je dejstvo, ki kaže, da reda v policiji ni. V prvi vrsti so seveda odgovorni tisti, ki jo vodijo.

Gasilca. Afera Katarci je policijskega šefa Janka Gorška in ministrico Katarino Kresal ponovno porinila v vlogo gasilcev. Ker policije ne znata voditi tako, da do tovrstnih ne bi prihajalo, z gasilskimi akcijami mirita javno mnenje, ko nepravilnosti pricurljajo v medije. Zlahka potegnemo vzporednico z nogometom. Kaj bi se zgodilo s selektorjem nogometašev Matjažem Kekom, če bi njegovo moštvo naredilo toliko prekrškov, kot jih naredijo policisti? Slovenija gotovo ne bi šla naprej.