Prednostna naloga države mora biti javnofinančna konsolidacija in nima časa čakati na dinamične učinke nižjih davkov na povečanje gospodarske dejavnosti, je ob predstavitvi izhodne strategije na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudaril razvojni minister Mitja Gaspari. "Prva in edina prioriteta, ki jo mora zagotoviti država, ki želi resno priti iz krize, je fiskalna konsolidacija," je še dodal.

Minister je zavrnil umetno dilemo med statičnim in dinamičnim pogledom na izhod iz krize, ki jo je v minulih dneh izpostavljala opozicijska SDS, saj logika izboljšanja javnofinančnega položaja skozi fiskalne spodbude po njegovih navedbah empirično ni potrjena.

Možna recesija z dvojnim dnom
Če je Slovenija tako kot druge države članice EU morala pristati na poslabšanje javnofinančnega položaja, da bi zadržala socialno kohezivnost in preprečila potencialno zelo razdiralne socialne konflikte ter ohranila tiste razvojne potenciale, ki jih v krizi takšnih razsežnosti ni mogoče preprosto prepustiti tržnemu čiščenju, pa sedaj ne more pristati na to, da tak javnofinančni primanjkljaj zadrži, je pojasnil Gaspari.

Pri tem je opozoril predvsem na to, da še vedno obstaja možnost recesije z dvojnim dnom, in na to, da trgi državnega dolga takšnega položaja predvsem za manjše subjekte, kot je Slovenija, ne dovoljujejo.

Za zmanjševanje davkov po Gasparijevem prepričanju trenutno preprosto ni javnofinančnih pogojev, saj si ne moremo privoščiti čakati na potencialne multiplikativne učinke davčnih olajšav in oprostitev na gospodarsko dejavnost, ker potem ne bo več govora o izhodu iz krize, temveč "o čem slabšem".

Javni dolg pri 40 odstotkih BDP
Vlada namerava do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To pa v ministrovih očeh še vedno ni dolgoročno vzdržno, če se upošteva demografske spremembe. Slovenija bi tako glede na izzive s staranjem prebivalstva potrebovala presežek.

Javni dolg naj bi se ustalil pri 40 odstotkih BDP, če pa bi ga želeli znižati na raven pred krizo, pa bo poleg proračunskih ukrepov treba prodati del državnega premoženja, je povedal.

Gaspari je napovedal, da bo treba do leta 2013 prihraniti okoli 1,2 milijarde evrov. Do znižanja porabe bo prišlo pri stroških in učinkovitosti v javnem sektorju, v pokojninskem in zdravstvenem sistemu in pri socialnem varstvu.