Vprašanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Evropi že desetletja sproža burne razprave. Po eni strani znanstveniki opozarjajo na prednosti sodobnih biotehnoloških pristopov pri žlahtnjenju rastlin, po drugi pa javnost pogosto izraža nezaupanje in odpor. Kako stroga je regulativa v EU, kakšno je stanje v Sloveniji in kje vidijo strokovnjaki priložnosti in pasti, smo preverili pri dr. Jerneju Jakšetu in dr. Zlati Luthar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Stroga evropska pravila
Evropska unija velja za eno najstrožjih okolij glede GSO. "Postopki so zelo natančno določeni in rastline se preverja na več ravneh z vsemi razpoložljivimi znanstvenimi orodji," pojasnjuje dr. Jernej Jakše.
EU je dovolila gojenje GSO (poleg okrasnih rastlin) zgolj pri koruzi MON 810, in še to le v Španiji in na Portugalskem. Ta hibrid vsebuje gen bakterije Bacillus thuringiensis, ki sintetizira beljakovino Cry1Ab, ta pa deluje kot naravni insekticid proti koruzni vešči ter drugim škodljivcem iz vrst metuljev, predvsem je toksičen za njihove gosenice, pojasnjuje dr. Zlata Luthar.
"Te se prehranjujejo z listi in notranjostjo stebel ter povzročajo tudi sekundarne učinke s povečano vsebnostjo mikotoksinov. Običajne prakse, ki ne vključujejo gensko spremenjenih hibridov, uporabljajo za zatiranje koruzne vešče sintetične insekticide z različno učinkovitostjo," nadaljuje dr. Luthar – z gojenjem GSO-jev pa se uporabi insekticidov izognemo.
Leta 2023 so površine s hibridom MON 810 v Evropski uniji (Španija in Portugalska) obsegale nekaj manj kot 50.000 hektarjev.
Sogovornica ob tem dodaja, da poleg gojenja EU dovoljuje tudi uvoz več kot desetih vrst gensko spremenjenih rastlin, predvsem za krmo. Med njimi prevladuje soja, saj Evropa z domačo pridelavo pokrije komaj pet odstotkov lastnih potreb. Vse uvožene vrste hibridov morajo biti označene, zagotovljena pa je tudi sledljivost.
Slovenija med državami z ničelno toleranco
Čeprav EU dopušča omejeno pridelavo, je Slovenija med državami, ki so se odločile za popolno prepoved gojenja GSO. Leta 2015 je sprejela poseben zakon, ki to prepoved določa na celotnem ozemlju države. "Slovenija se je skupaj s 17 državami članicami odločila, da prepove pridelavo vseh sort gensko spremenjene koruze," pojasnjujejo na ministrstvu.
Na slovenskih poljih torej gensko spremenjenih organizmov ni. So pa prisotni v krmi, predvsem v obliki sojinih tropin, ki se uporabljajo v živinoreji. Občasno se pojavi tudi dovoljena gensko spremenjena koruza, vendar vedno v skladu z zakonodajo in jasno označena.
Tudi zaradi povečevanja deleža ekoloških rej in ostalih rejcev, ki pridelujejo po shemi "brez GSO", na MKGP ocenjujejo, da se delež krme, ki vsebuje GSO, na slovenskem trgu manjša.
Pri živilih pa analize kažejo, da jih na slovenskem trgu praktično ni – predvsem zato, ker kupci takšne hrane ne želijo, trgovci pa povpraševanja ne ustvarjajo.
Poleg tega Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) redno spremlja izdelke, ki bi lahko vsebovali GSO. Vsako leto poleg rednega inšpekcijskega nadzora izvedejo monitoring živil in krme, hkrati pa se stalno izvaja izredni nadzor nad uvozom riža in riževih izdelkov s poreklom iz Kitajske. V okviru spremljanja stanja na slovenskem trgu preverjajo tudi morebitno prisotnost v EU nedovoljenih GSO. V do sedaj odvzetih vzorcih nedovoljeni GSO niso bili potrjeni.
Razkorak med znanostjo in javnim mnenjem
A zakaj javnost GSO-jem tako odločno nasprotuje? Dr. Jakše razlog vidi predvsem v občutljivosti teme: "Ko govorimo o hrani, ki jo zaužijemo vsak dan, je strah naraven. Poleg tega so postopki ustvarjanja GSO zapleteni, kar samo še povečuje nezaupanje."
Prednosti pa so po njegovih besedah nove lastnosti, ki jih v določeni vrsti rastlin sicer ni, ter v bistveno hitrejših postopkih žlahtnjenja. Uporaba GSO je lahko tudi okolju prijaznejša, saj zmanjšuje potrebo po pesticidih.
Na Biotehniški fakulteti sicer gensko spremenjene rastline največ uporabljajo v postopkih funkcijske genetike, kjer s temi postopki ugotavljajo funkcije genov, pravi dr. Jakše, a dodaja, da ti organizmi ostanejo na nivoju laboratorijske uporabe in ne pridejo na polje.
Napredne genomske tehnike
Na ravni EU se zakonodaja glede klasičnih GSO trenutno ne spreminja. V ospredje pa prihajajo nove genomske tehnike (NGT) žlahtnjenja. Te bodo omogočile pridelavo poljščin, ki bodo pridobljene z določenimi naprednejšimi tehnikami žlahtnjenja pod določenimi pogoji.
Z uporabo novih genomskih tehnik bi lahko razvili rastline, ki so bolj odporne na sušo in ostale podnebne skrajnosti in potrebujejo manj gnojil in pesticidov.
A Slovenija je predlogu uredbe EU o novih genomskih tehnikah nasprotovala. "Treba je upoštevati biološko varnost, okoljska tveganja in vplive na zdravje ljudi, živali in biotsko raznovrstnost," verjamejo na ministrstvu, kjer izpostavljajo tudi vprašanje soobstoja pridelave tovrstnih rastlin z ekološkim kmetijstvom in s pridelavo rastlin, ki ne vključuje uporabe gensko spremenjenih organizmov.
V EU trenutno vsi gensko spremenjeni organizmi (GSO) sodijo pod zakonodajo o GSO iz leta 2001.
Birokratska golazen vam bo povedala kaj smete jesti in kaj ne