Kaj je Tržičana prijelo, da se je kljub jasni prepovedi odpravil peš po zaprtem delu smučišča na Zelenici, ne bomo nikoli izvedeli. Če pri tej nesreči krivdo nosi tudi pokojni, pa niso prav ničesar zakrivili smučarji, ki so se v soboto peljali s sedežnico Stolp na mariborskem Pohorju. Zaradi napake na napravi jih je s sedežnice katapultiralo. Za zgolj lažje poškodbe se lahko zahvalijo le sreči in visokemu mehkemu snegu. Ampak na srečo se ne morejo in ne smejo zanašati ne smučarji ne upravljalci športne infrastrukture.


Amaterji. Če imajo naprave predpisana dovoljenja, so smučarji prepričani, da so tudi varne. Toda, ali pregledi zagotavljajo varnost? Pohorska vzpenjača je imela vsa predpisana dovoljenja in opravljene preglede, pa se je lani zrušil njen osmi steber. Tri gondolske kabine so padle v globino. Povprečna starost vlečniških naprav ne govori v prid slovenskim smučiščem in ne, ni bil izjemen dogodek, kot pravijo odgovorni. Bila je nesreča! Nesreče se res dogajajo, a to, da je zaradi poškodbe ležaja padlo povratno kolo na sedežnici, ne more biti naključje.

Strokovnjaki trdijo, da imamo žičniško zakonodajo primerljivo s svetovno. Ampak po že drugi nesreči v enem letu na mariborskem Pohorju kmečka pamet govori, da je nekaj narobe. Tudi raziskave vode iz avtomatov so vse do nedavnega kazale, da je voda neoporečna. Pa ni bila! Izkazalo se je, da vrsta pregleda ni bila primerna. Ali bomo pri žičniški infrastrukturi tako dolgo tiščali glavo v sneg, da bo padla prva smrtna žrtev, preden bomo ugotovili, da je nekaj narobe?