Dejan Štrbenk, direktor Bioenerga, pod okrilje katerega spada črnomaljska bioplinarna, nam je povedal, da se strinja z okoljevarstveniki (o tem smo poročali v četrtek), ki opozarjajo na nekontroliran raztros gnojevke. Dodal pa je: "To je v pristojnosti inšpekcijskih služb, saj se kmetijstvo v Beli krajini vendar ni začelo leta 2008 – ob začetku obratovanja bioplinske elektrarne."

Odgovor na kritike
Na kritike glede onesnaženja okolja v Beli krajini, ki letijo na bioplinarno, Štrbenk odgovarja: "Osnovni namen bioplinarne je predelava in energetski izkoristek stranskih produktov, ki nastajajo v mesnih obratih, zelene mase s polj in gnojevke, ki nastaja pri reji prašičev. Največje prednosti izrabe bioplina so zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pridobivanje energije iz obnovljivega vira in koristna uporaba odpadkov."

Prednost, ki jo Štrbenk posebno poudarja, je ta, da se na račun uporabe bioplinske gnojevke zmanjšuje uporaba drugih gnojil.

Kmet se ne strinja
"V procesu anaerobnega gnitja se večina organsko vezanega dušika v gnoju pretvori v amoniak, ki je glavna sestavina komercialnih gnojil in je zelo primeren za rastline; gre za visoko kakovostno in okolju prijazno gnojilo," pojasnjuje Štrbenk.

Martin Puhek iz Sel pri Dragatušu, eden od največjih belokranjskih kmetov, ki se ukvarja z integrirano pridelavo, zagotovilom, da je gnojevka iz bioplinarne okolju prijazna, ne zaupa. "Zeleno energijo sicer podpiram, a na svojih njivah raje uporabljam gnojnico iz domačega hleva," pravi Puhek.