Janez Cigler Kralj je na današnji seji DZ vladi očital, da vlada z odloki, odredbami in pravilniki, čeprav v njenem času ni bilo nobene epidemije. Poleg tega vse bolj obremenjuje gospodarstvo in ljudi, saj bo v naslednjih petih letih uvedla za 7,5 milijarde evrov novih dajatev. "Ste vlada višjih davkov, novih omejitev, birokratskih ovir in prepovedi," je dejal Golobu in ga vprašal, kam gre ves na novo pobrani denar.

Epidemije resda v času te vlade ni bilo, je pa bila Slovenija izpostavljena drugim zunanjim okoliščinam, mu je odgovoril Golob. Omenil je naravne nesreče, vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter zaostrene razmere v zunanji politiki. "Kljub temu smo uspeli gospodarstvo ohraniti v zavidljivi kondiciji," je dejal in spomnil, da so bili dobički gospodarstva v Sloveniji v letih 2023 in 2024 rekordni.

Vlada se po njegovih besedah zaveda, da socialne blaginje ne more biti brez delujočega gospodarstva. "Ponosen sem, da nam je uspelo najti ravnotežje med tem, kaj je javna storitev, sociala, zdravstvo in šolstvo, in med tem, da imamo državo, ki jo tuji gospodarstveniki prepoznavajo kot uspešno in se odločajo za milijardne naložbe. Nekateri se temu smejijo, jaz pa se veselim z zaposlenimi in lokalnim prebivalstvom," je dejal Golob.

Golob: Vlada daje prednost ljudem, ne kapitalu

"Lahko bi bili v državi davki še nižji in sociale manj. Če ima opozicija program, da bi jemali ljudem in dajali kapitalu, je to legitimno," je dejal. A njegova vlada daje prednost ljudem, ker je to država, v kateri si želi živeti: "Država, v kateri bodo nekateri bogati lastniki, ki danes mogoče izsiljujejo državo za višje cene, imeli za pet metrov daljšo jahto, ni moja, in verjamem, da tudi ne država Slovenk in Slovencev."

"Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna, namenjeni so temu, da lahko vsak od nas, ne glede na to, v kateri družini se je rodil, dobi kakovostno šolanje, da pride do kakovostne zdravstvene oskrbe in da se lahko dostojno stara." Pri tem je omenil prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. "Namesto, da smo plačevali 35 evrov neto, kar bi bilo danes verjetno 55 evrov neto ali več, plačujemo 37 evrov bruto," je pojasnil.

"Glavna pridobitev ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanja v obvezno je bila ta, da kar naenkrat ni več zasebnega pohlepa po dobičkih zasebnih zavarovalnic, ki bi napihovale cene. Koristi za ljudi pri prejšnji ureditvi ni bilo. Danes, po dveh letih, pa imajo ljudje bistveno cenejši prispevek za točno isto storitev," je povedal premier in dodal, da časov požrešnosti zasebnega kapitala na tem področju ni več.

dezurni@styria-media.si