KPK še ugotavlja, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kje so bili listi izgubljeni oziroma odtujeni.

Niso zagotovili sledljivosti

KPK je ugotovila, da posamezni uslužbenci tako DZ kot ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki so rokovali z referendumsko pobudo, niso zagotovili ustreznega evidentiranja in sledljivosti dokumentov.

Tako ravnanje, ki je po oceni komisije neustrezno in v nasprotju z obstoječimi predpisi, pa je v konkretnem primeru posledica večletne neustrezne prakse pri poslovanju z dokumentarnim gradivom, kar izkazuje tudi sistemske pomanjkljivosti na področju organizacije dela in nadzora ter malomaren odnos do sprejetih norm, so zapisali v komisiji.

Zaradi omenjenega ne DZ ne MNZ tudi ne moreta z zadovoljivo stopnjo verjetnosti ne trditi niti dokazati, da do odtujitve oziroma izgube listov ni prišlo prav pri njih.

Varovanje neustrezno

Komisija v svojem postopku in v okviru svojih pristojnosti prav tako ni ugotovila dejstev ali zaznala indicev, ki bi opravičevali sum, da je do odtujitve oziroma izgube listov s podpisi volilcev prišlo naklepoma oziroma kot posledica usklajenega ali delegiranega ravnanja s strani odgovornih oseb na MNZ ali v DZ.

Je pa ugotovila, da je bilo na MNZ poleg nepravilnosti pri evidentiranju nepravilno tudi fizično rokovanje oziroma je bilo varovanje celotne dokumentacije neustrezno in v nasprotju s predpisi. Po njihovih navedbah je mogoče govoriti o večji verjetnosti, da je do odtujitve oziroma izgube listov prišlo na MNZ, vendar pa to ne pomeni, da je v konkretnem primeru to mogoče tudi zatrditi.

Morali bi se opravičiti

Komisija tudi ocenjuje, da sta minister in MNZ ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, ko so formalno obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ posredovali šele tik pred iztekom zakonskega roka, čeprav so bili minister pa tudi nekateri drugi funkcionarji in javni uslužbenci o tem obveščeni že 26. oktobra. S tem je bila namreč pobudnikom onemogočena dopolnitev vloge v zakonskem roku, so pojasnili v komisiji.

Te okoliščine po oceni komisije utemeljujejo očitek, da je v tem delu šlo bodisi za naklepno in delegirano bodisi malomarnostno opustitev dolžne skrbnosti za pravilno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog ter obveznosti ministrstva, ki hkrati pomenijo uresničevanje pomembne demokratične in z ustavo zajamčene referendumske pravice volilk in volilcev.

Nazadnje pa komisija pripominja, da integriteta institucij in funkcij terjata najmanj opravičilo prizadetim pobudnikom - volilkam in volilcem ter javnosti. Terjata pa tudi aktivnejše ter odkrito prizadevanje pri odkrivanju in razčiščevanju vzrokov za nastanek te škodljive situacije in seveda pripravljenost za priznanje in sprejem odgovornosti ter prevzem posledic odgovornosti.

Odstopi, če se krivda dokaže

Če bi se nesporna krivda za izgubo podpisov pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki primeru ugotovila pri uslužbencih notranjega ministrstva, bi Gorenak ponudil odstop iz objektivnih razlogov, je sam napovedal danes. V torek ga tudi zaradi teh podpisov čaka interpelacija. Kot pravi, se je nanjo temeljito pripravil.