Skupno domače trošenje je do konca lanskega tretjega četrtletja zadržalo hitro dinamiko. K temu je verjetno največ prispevalo trošenje države, ki se je po nizki rasti v prvem polletju v lanskem tretjem četrtletju krepko pospešilo. Tudi izvozno trošenje je v tretjem četrtletju doseglo najvišjo lansko dinamiko, kar je prispevalo k zelo hitri rasti skupnega končnega povpraševanja. Primanjkljaj v blagovni menjavi se ob rekordnih stopnjah rasti izvoza in uvoza pospešeno povečuje. Posebno kritično je njegovo povečevanje v menjavi z drugimi članicami EU, saj je z njimi oktobra lani znašal že 332 milijonov evrov. Izvozna in skupna naročila so se decembra lani znižala, kar nakazuje umiritev gospodarske rasti. Raven izvoznih in skupnih naročil je bila namreč decembra lani precej višja kot v enakem mesecu v obdobju med letoma 2001 in 2005.

Se cene še ne bodo umirile?
Proti koncu leta 2007 se je osnovna inflacija okrepila, cenovna pričakovanja se znova obračajo navzgor. Število anketiranih, ki pričakujejo rast, je precej večje kot število tistih, ki je ne. Tudi cenovni pritiski pri proizvajalcih ne popuščajo; pričakovane cene v predelovalnih dejavnostih so konec leta 2007 dosegle najvišje vrednosti v zadnjih 11 letih. K temu, da inflacija v Sloveniji presega inflacijo v območju evra, sta največ prispevali preseganji pri hrani in storitvah ter zelo majhno preseganje pri energiji.

Gospodarski optimizem niha

Po pričakovanjih gospodarskih subjektov se inflacija letos ne bo umirjala. © AFP

Gospodarski optimizem po ugotovitvah ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete niha. V decembru se je nekoliko okrepil in je bil približno enak kot pred enim letom. Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih v EU kažejo umirjanje izvoznih in skupnih naročil, ki ga spremlja zmanjšanje optimizma in upad poslovne klime. Kljub slabši ravni naročil pa se gospodarska rast pri poglavitnih slovenskih gospodarskih partnericah še ni prekinila. Konjunktura v svetu se kljub vse večji finančni negotovosti nadaljuje.

Oktobra se je v Sloveniji obnovila prej prekinjena rast industrijske proizvodnje, k temu je nekaj pripomogel tudi en delovni dan več. Gospodarska gibanja ob tem napovedujejo, da se bo rast industrijske proizvodnje v letu 2008 upočasnila. Sicer bodo v vsem letu trije delovni dnevi več kot lani, kar bo vplivalo na nekoliko višjo raven industrijske proizvodnje.