Gospodarstveniki so danes opozarjali predvsem na kreditni krč in posledično težavo pomanjkanja likvidnih sredstev, zaradi katerega ne morejo končati začetih projektov. Gospodarstveniki pravijo, da imajo dela dovolj, da ne potrebujejo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo, ampak le obratni kapital za dokončanje projektov.

Ključna je konkurenčnost
Vlada se bo poskušala odzivati, kolikor je mogoče hitro in uspešno, je obljubil premier Borut Pahor. Opozoril je, da ukrepe sprejemajo v okviru socialnega dialoga, kar pa terja nekaj časa. Če hočemo, da bo Slovenija izšla iz krize s potencialom za hitrejše dohitevanje najrazvitejših gospodarstev, je treba okrepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva. Potrebne so tudi spremembe na področju socialne varnost ter javnofinančnega načrtovanja, je še dejal Pahor.

Deset zahtev gospodarstvenikov
Na Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe vlade. Zato so pripravili deset zahtev za uspešen izhod iz krize. Tako zahtevajo povečanje kreditne dejavnosti, zagotovitev likvidnosti, podporo naložbam ter internacionalizaciji podjetjem, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, razbremenitev gospodarstva, varno prožnost delovnih razmerij, vzdržno plačno politiko javnega sektorja, podporo tehnološkemu razvoju in debirokratizacijo poslovanja.

Rešitev vidijo v jamstveni shemi
V gospodarstvu si veliko obetajo od jamstvene sheme, v okviru katere bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. A shema nikakor ne zaživi. Finančni minister Franc Križanič je obljubil, da bo SID banka poziv bankam objavila v ponedeljek, prva dražba pa bo predvidoma prihodnji petek. Zelo kmalu bosta sledili še dve, skupaj pa bo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem banke opozoril, da država ne more biti njihov edini vir financiranja, prav tako ne SID banka. Država bo sicer kmalu v bankah za daljše obdobje vezala dodatnih 1,5 milijarde evrov, tako da jamstvena shema ne bo prav hitro izčrpana, je dodal še Križanič.