Štirinajst milijard evrov ima namen privarčevati s klestenjem javne porabe v zdravstvu in obrambi, javno blagajno pa napolniti še s povečanjem davka na dodano vrednost s sedanjih 11 odstotkov na 14 odstotkov za večino produktov. Znižano davčno stopnjo za turistične storitve so sicer medtem spustili na 6,5 odstotka. V načrtu je tudi delna ali popolna privatizacija nekaterih državnih podjetij, med njimi grškega podjetja za železniški prevoz Trainose, rudnika Larko in plinske družbe DEPA.

Slabša gospodarska rast
Grško finančno ministrstvo obenem popravlja napovedi gospodarske rasti. BDP naj bi se letos skrčil za 4,2 odstotka, prihodnje leto pa še za tri odstotke, kar je več od prvotno predvidenega. Za prihodnje leto so namreč najprej napovedali 2,6-odstotno zmanjšanje gospodarske rasti.
 
Države v območju evra so v sodelovanju z mednarodnim denarnim skladom po grški dolžniški krizi tej južnoevropski državi odobrile 110 milijard evrov posojil za prihodnja tri leta. Črpanje sredstev je pogojeno z izvedbo varčevalnih ukrepov za zmanjšanje javnega deficita, ki je med največjimi v Evropi, in strukturnih reform.