Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je z avstrijskim kolegom Nicolausom Berlakovichem o težavi s kranjsko klobaso govoril ob robu konference o ribogojstvu minuli petek v Salzburgu. Strinjala sta se, da se strokovnjaki obeh držav prihodnji teden sestanejo v Sloveniji. Iz pogovora je bilo razvidno, da je eden največjih problemov avstrijska klobasa käsekreiner, ki vsebuje koščke sira. "Skupna ugotovitev je, da gre za dva zelo različna izdelka," je poudaril Bogovič.

Rešitev v rokah strokovnjakov

O tem se je po njegovih besedah lahko prepričal tudi avstrijski minister, saj mu je Bogovič podaril knjigo Janeza Bogataja o kranjski klobasi, kjer je podrobno predstavljena zgodovina tega izdelka. "Verjamem in upam, da bomo vsi skupaj našli kompromis, ki ne bo vplival na zaščito kranjske klobase," je poudaril slovenski minister. Ni pa želel govoriti o tem, kakšen naj bi bil ta kompromis, saj bodo rešitev našli strokovnjaki.

"Gre za dva zelo različna izdelka. Če je to ost problema, verjamem, da bodo izvedenci poiskali rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani," je še dejal Bogovič ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju.

Zaščitena označba

Slovenija želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Vendar pa naj bi na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila ta oznaka dovoljena samo v Sloveniji, češ da se uporablja tudi v Avstriji.

Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.

Komisija zbira ugovore do 18. avgusta

Evropska komisija je v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila.

Komisija bo ugovore zbirala do 18. avgusta in nato presodila, ali so utemeljeni. Potem bo udeležene države pozvala, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi vnovič odloča komisija ob pomoči strokovnega odbora.