Tri parlamentarne stranke, SD, Za AB in Združena levica so dopoldne v parlamentarno proceduro vložile Predlog novele o spremembah stanovanjskega zakona, po katerem bi bile imetnikom stanovanjske pravice do hišniških stanovanj zagotovljene podobne pravice, kot so jih deležni najemniki denacionaliziranih stanovanj.
Hišniška stanovanja so službena stanovanja
V času skupne države so hišniška stanovanja v blokih dajali v najem ljudem, ki so skrbeli za skupne prostore. Ker ti ljudje niso plačevali najemnine, jih je znameniti Jazbinškov zakon izvzel iz odkupa, oziroma hišniško stanovanje je zakon obravnaval kot službeno stanovanje, ki je vezano le na čas opravljanja hišniških del.
Pravica popravljena, vendar le za za sedem mesecev
Novela iz leta 2011 - ko so hišnike na številne pobude, pa tudi protest vendarle uslišali - je imetnikom hišniških stanovanj omogočila ugodnejši odkup v roku petih let, vendar je to možnost po sedmih mesecih razveljavil Zakon o uravnoteženju javnih financ ( ZUJF). Skratka, ureditev, ki so jo hišniki čakali leta, so izbrisali iz zakona in status teh stanovanj je zopet postal nedoročen.
Po besedah poslanca ZL Franca Trčka se je tej skupini dvakrat zgodila krivica, prvič z Jazbinškovim zakonom, nato z Zujfom, ki je povozil novelo stanovanjskega zakona. "Upam, da bodo tudi ostale stranke v parlamentu, ki niso pristopile k tej pobudi, dojele to dvojno krivico ,da to čim prej ustrezno rešimo," je dodal.
Država naj omogoči ugodnejši odkup, če se bodo hišniki zanj odločili.
Gre za materialne ugodnosti, ki jih prejšnji imetniki koristijo v primerih, ko bodisi rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z lastniškim stanovanjem ali stanovanjsko hišo, bodisi v primerih, ko uveljavljajo pravico do subvencije, če za najem stanovanja plačujejo tržno najemnino.
Leta 2011 se jih je za odkup odločilo le šest
Po pridobljenih podatkih Ministrstva za okolje in prostor je v času veljavnosti novele Stanovanjskega zakona, sprejete v letu 2011, le šest prejšnjih imetnikov uspešno uveljavilo zakonske ugodnosti za nakup drugega lastniškega stanovanja.
30.000 evrov za odkup
Pred Zujfom, leta 2011 je država v ta namen zagotovila 214.250,86 evrov nepovratnih sredstev, pri čemer je najvišji znesek države v posamičnem primeru znašal 37.326,40 evrov, najnižji pa 30.299,42 evrov. Povprečno je država v teh šestih primerih za posamezen nakup drugega lastniškega stanovanja namenila 35.708,48 evrov.
vanda.levstik@zurnal24.si