Kršitve. Inšpektorat za delo (ID) je lani in letos v podjetju Elko Maribor opravil pet pregledov in odkril več kršitev. Sindikalisti trdijo, da gre za enega izmed več podjetij v državi, ki naj bi zaposlovali delavce, ki na zavodu za zaposlovanje dobivajo denarno nadomestilo za brezposelne.Delodajalec jim v takih primerih ponudi podjemno pogodbo za manj kot 200 evrov na mesec, kar zakon dovoljuje. Delavci naj bi nato v takšnih podjetjih delali več, kot to predvidevajo pogodbe. Koliko takšnih primerov so odkrili letos, na ID ne vedo, saj so ti primeri vključeni v kategorijo kršitev pri sklepanju pogodb, kjer obstajajo elementi delovnega razmerja. Letos jih je bilo v različnih podjetjih 86.

Na dan sto evrov plačila

"Ko se je okoli 200 delavcev podjetja Himar letos vrnilo s poletnega dopusta, so izvedeli, da je šlo podjetje v stečaj," pojasnjuje Martin Dular iz sindikata kovinske in elektro industrije. "Direktor Vladimir Palčec ima še druge firme. V eno izmed njih, Elko, je nekaj delavcev poklical, da poleg nadomestila na zavodu pridejo delat na podjemno pogodbo," razlaga Dular. Iz ene izmed pogodb, ki smo jih pridobili v uredništvu, izhaja, da bo delavec za en dan dela dobil 103 evre, dejansko pa je to po naših informacijah lahko tudi plačilo za mesec dela. To potrjuje tudi sindikalist podjetja Elko Bojan Pirc. "Iz propadlega podjetja nas je pogodbe v podjetjih Elko in Tovarna stikalnih naprav (TSN) Maribor dobilo okoli 30." Dodaja, da gre za mesečne pogodbe, ki naj bi se po zagotovilih šefa lahko podaljševale glede na naročila. Kot pravi, delavci ne vedo, ali je to pravno sporno, in bodo to prepustili pravnikom. "Mi smo veseli, da imamo vsaj delo in da nekaj zaslužimo. Saj sami veste, kako je danes v Mariboru," pravi Pirc. "Delavci se skrivajo, ko hodijo v tovarno. Tu gre za delo na črno, elemente delovnega razmerja, to je čista kraja," pa je ogorčen Dular.

Pogodba izjema, ne pravilo

"Nesporno je, da imajo delavci, ki so na zavodu, pravico izboljšati svoj socialno-ekonomski položaj s tem, da po podjemni pogodbi opravljajo tisto delo, ki se po takšni pogodbi lahko opravlja," pravi pravna svetovalka zveze svobodnih sindikatov Andreja Toš Zajšek. To so netipična dela za kratek čas. Zakon določa, da takšnih pogodb ni dopustno sklepati, če gre za trajno delo. "Torej ni težava v delavcih, temveč v delodajalcu. Delavci ob nadomestilu za čas brezposelnosti ne potrebujejo miloščine, temveč možnost, da si zagotovijo ekonomsko in socialno varnost z lastnim delom," poudarja Toš Zajškova.

Skrivanje otežuje nadzor

Čeprav ne pozna konkretnega primera, Toš Zajškova domneva, da se delavci ob prihodu na delo skrivajo, da ni jasno, da so tam vsak dan, "da opravljajo naloge v okviru delovnega procesa ter da je težje izračunati nagrado, ki jo ponudi delodajalec in je bistveno nižja od zakonsko določene minimalne plače." Dodaja, da to tudi oteži, "če ne celo onemogoči odkrivanje nepravilnosti pooblaščenim inšpektorjem za delo". Na ID pravijo, da poskušajo delodajalci v času krize na različne načine nižati stroške dela, "pri čemer uporabljajo načine, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo".