Nekdanja veleposlanica v Bosni in Hercegovini Nataša Vodušek je tožila državo, ker ji je zunanje ministrstvo dalo odpoved. V času njenega službovanja v Sarajevu je namreč pijana povzročila prometno nesrečo, v kateri se je težje poškodoval en udeleženec in zaradi česar je dobila enoletno zaporno kazen.

Voduškova že ves čas trdi, da je bila izredna odpoved nezakonita, a delovno in socialno sodišče je v ponovnem sojenju odločilo nasprotno.

Ministrstvo za zunanje zadeve je Voduškovi izdalo sklep o izredni odpovedi julija 2013, saj je bila zaradi povzročitve hude prometne nesreče v Sarajevu oktobra 2008, pijana je prevozila rdečo luč, obsojena na enoletno zaporno kazen. Kazen je začela prestajati 22. julija 2013, a so jo po dobrih devetih mesecih služenja kazni iz zapora predčasno odpustili 30. aprila 2014.

Foto: Benjamin Kovač Nataša Vodušek

Zaradi izredne odpovedi je Voduškova vložila tožbo na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani ter z njo delno uspela. Sodišče je namreč razsodilo, da odpoved ni bila zakonita, saj jo je ministrstvo podalo prepozno. Sklenilo je še, da ji je morala država obračunati vse zapadle bruto plače in od njih odvesti pripadajoče prispevke, akontacijo dohodnine pa za čas od lanskega do letošnjega maja.

A je višje sodišče je takšno odločitev razveljavilo in spis vrnilo v novo odločanje, saj je pritrdilo pravobranilstvu, da je za vprašanje pravočasnosti izredne odpovedi odločilnega pomena seznanjenost delodajalca z dejansko odsotnostjo delavca z dela, in ne zgolj seznanjenost z izdajo pravnomočne sodbe. Razlog za izredno odpoved o zaposlitvi v primeru kazni zapora namreč ni vezan na pravnomočno sodbo, zaradi katere mora biti delavec več kot šest mesecev odsoten z dela, temveč je bistveno le, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni odsoten več kot pol leta, piše Delo.

Delovno sodišče je zato v ponovnem sojenju zahtevek Voduškove zavrnilo v celoti in ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in pravočasna.

dezurni@zurnal24.si