Zadnje raziskave so pokazale, da okostja hobitov ne pripadajo vrsti modernih pigmejcev, ampak gre za povsem novo vrsto, ki so jo poimenovali homo floresiensis ali hobit. Zasluge za ime gre pripisati predvsem njihovi telesni zgradbi. Majhni lovci, ki so v višino merili slab meter, težki pa so bili od 30 od 35 kilogramov, so mali indonezijski otok poseljevali od leta 8000 pr. n. št. Antropologi so vse od leta 2003 vodili razpravo glede izvora otoških škratov.

Podoben šimpanzu in človeku
Skupina znanstvenikov, ki jo je vodil William Jungers z univerze Stony Brook v New Yorku, je do potankosti preučila ostanke hobitov. Na podlagi analize stopal so prišli do zaključka, da je bila vrsta izjemno podobna človeku. Stopalo homo floresiensisa, tako kot človeško stopalo, nosi v izravnani hoji celotno telesno težo, kar ni značilnost niti ene vrste velikih opic. Sicer pa stopalo hobita v mnogih pogledih spominja na stopalo šimpanza, predvsem zaradi kratkega palca in preostalih nožnih prstov.

Ni potomec homo erectusa
Znanstveniki so upoštevali tudi nedavne arheološke dokaze iz Kenije, ki so pokazali, da se je sodobno človeško stopalo razvilo pred več kot 1,5 milijona let, ko je po zemlji pohajkoval homo erectus. Profesor Jungers in njegovi kolegi zato predpostavljajo, da prednik hobita ni bil homo erectus, ampak primitivni humanoid, katerega razširjenost po jugovzhodni Aziji še zmerom ni raziskana.

Možgani homo floresiensisa so bili izjemno majhni, le za tretjino velikosti človeških možganov. Prav majhnost možganov je po mnenju znanstvenikov igrala ključno vlogo pri razvoju vrste otoških škratov.