Podpredsednik SDS Aleš Hojs in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sta se ob robu spominske slovesnosti ob obletnici smrti politika Jožeta Pučnika v izjavi za medije dotaknila tudi današnjega delovnega kosila Goloba s predstavniki šestih pretežno levosredinskih strank.

Na desni "več ali manj jasno"

"Načeloma se mi kot SDS ne ukvarjamo s temi levimi, ki vodijo v pogubo to državo. Ukvarjamo se z volivci, želimo koalicijo z volivci, torej prisluhniti ljudem, kaj oni potrebujejo po teh volitvah," je dejal. Po njegovih besedah tako ni njihova težava, ali bodo predstavniki levih strank strnili vrste. "Očitno pa to kosilo kaže, da jim precej teče voda v grlo," je dejal Hojs.

Na desni so stvari po njegovih besedah "več ali manj jasne", najmočnejša je SDS, veseli pa jih "povezovanje, ki ga je začel novi predsednik NSi Jernej Vrtovec". "To kaže na to, da je treba tudi tiste glasove, ki bi sicer morda šli v nič, združiti, in prepričan sem, da bo to zmagovita kombinacija," je poudaril. Ob tem je dodal, da Gibanje Svoboda predstavlja grožnjo državljanom.

"Izgleda, da iz tega nekaj bo"

Foto: Profimedia Lojze Peterle Tudi Peterle je "zelo vesel povezovalne ambicije NSi", ki se pred volitvami dogovarja za skupno listo s strankama SLS in Fokus Marka Lotriča. "Izgleda, da iz tega nekaj bo," je dejal. Dodal pa je, da vidi določeno zadrego na levi, ker da so ne le osebne ambicije, ampak tudi nekatere programske točke zelo različne. Želi si tudi, kot je dejal, da bi bila ponudba na levi zelo razvidna, da "se nam ne bi spet zgodilo, da se govori v desno, dela pa v levo".

Današnji čas je po njegovi oceni zelo drugačen od časa osamosvojitve države, ko smo se ukvarjali z zunanjimi frontami, zdaj pa se 30 oz. 35 let "nismo dovolj ukvarjali sami s seboj". "Imamo dve Sloveniji, ki se ne poslušata, hodita vsaka k svojim spomenikom, častita vsaka svoja imena in mi moramo najti pot v en slovenski skupaj," je prepričan. Po njegovem mnenju smo v letih 1990-1992 dokazali, da se da stopiti skupaj, saj je osamosvojitev povezala Slovenijo. "Tukaj imamo navdih za vse, kar bi se moralo še zgoditi," je dodal.

Peterle je sicer pred časom izstopil iz NSi, a kot je danes pojasnil, je NSi "uredila svojo linijo" in z novim predsednikom tesno sodeluje.

Želijo si, da bi bil po Pučniku poimenovan trg

Hojs in Peterle sta sicer danes nagovorila zbrane na spominski slovesnosti ob obletnici smrti politika Jožeta Pučnika, ki sta jo v središču Ljubljane pripravila podmladek SDS Slovenska demokratska mladina ter Klub seniorjev in seniork pri SDS. Na njej so izpostavili vlogo Pučnika kot enega od idejnih očetov slovenske osamosvojitve. Želeli pa bi si tudi poimenovanja trga po njem.

Kot je v zvezi s tem pojasnil Hojs, so svetniki SDS takšen predlog že večkrat predstavili, a to ni bilo realizirano. Po njegovem mnenju tudi ne bi bilo primerno, da bi bil po Pučniku poimenovan majhen trg ali majhna ulica na obrobju mesta, saj da si Pučnik zasluži eminentno mesto v prestolnici.

Hojs: Že v zadnji vladi smo poskušali urediti 

Hojs je komentiral tudi področje financiranja nevladnih organizacij, kar so po njegovih besedah poskušali urediti že v zadnji vladi. Po oceni SDS je nesprejemljivo, da so nevladne organizacije, kot je Inštitut 8. marec, financirane s strani države. V prejšnji vladi so želeli financiranje narediti "bolj transparentno, zakonito", a da so imeli znotraj koalicije posameznike, ki so spremembe pri financiranju nevladnih organizacij "a priori zavračali". Ob tem je izpostavil nekdanjo poslanko SMC Janjo Sluga, zdaj poslanko Svobode.

Po oceni SDS je namreč nesprejemljivo, da so nevladne organizacije, kot je Inštitut 8. marec, financirane s strani države, "obenem pa govorijo, da so nevladne, torej neodvisne od vlade", je navedel. "Ko pa je vendarle povsem jasno, da so paravojska aktualni levičarski oblasti," je dodal.

Inštitut 8. marec je sicer že večkrat pojasnil, da ne prejema proračunskih sredstev in ne kandidira na razpisih.

Menijo, da gre za širši problem

V SDS hkrati menijo, da gre za širši problem, saj je EU po Hojsovih besedah v zadnjem mandatu nevladnim organizacijam razdelila skoraj sedem milijard evrov. Meni, da se bo na evropski ravni treba dogovoriti, ali davkoplačevalski denar namesto za to, da bodo ljudje živeli bolje, "namenjati ljudem, ki izkoriščajo državo zato, da ne počnejo nič drugega, kakor se gredo levi aktivizem".

Hojsova izjava prihaja po tistem, ko je prejšnji teden predsednik SDS Janez Janša v pogovornem večeru s podporniki v Mengšu med drugim dejal, da bo nevladnikom "zaprl pipice", ko bo SDS po DZ volitvah ponovno prevzela oblast.

Na njegovo napoved o ukinitvi financiranja nevladnih organizacij so se ostro odzvale koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica. Menijo da gre pri Janševi napovedi za napad na demokracijo, konec pluralne družbe, populizem in vnaprejšnje določanje političnega nasprotnika.

V NSi pa so se zavzeli za razlikovanje med nevladnimi organizacijami in za zvišanje prostovoljne dohodnine za nevladnike.

dezurni@styria-media.si