''Še zadnja stvar je jasna,'' je na seji odborov za zunanjo politiko in evropske zadeve dejal premier Borut Pahor. Še uro pred zasedanjem odborov je zaradi včerajšnje izjave Jadranke Kosor petkov dogovor med premierjema visel v zraku.

Kosorjeva je včeraj namreč izjavila, da se s Pahorjem nista dogovorila nič več, kot je zapisano v pismu, ki ga je poslala švedskemu predsedstvu Evropske unije. Zaradi tega je slovenska diplomacija že razmišljala o odstopu od dogovora.

Potrditev kar na spletni strani
Kakšno uro pred odločilnim zasedanjem v parlamentu pa je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve na spletni strani objavilo sporočilo, da se pogovori o reševanju mejnega vprašanja nadaljujejo s pomočjo Evropske unije na točki, kjer so stali 15. junija letos. To pomeni na točki Rehnovega predloga s slovenskimi dopolnili, ki Sloveniji zagotavljajo dostop do odprtega morja.

Kaj piše v pismu?

Hrvaška je namreč v pismu zagotovila , da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške z Evropsko unijo ne prejudicira meje s Slovenijo. Rešitev ali način urejanja spora o meji pa se bo iskal v nadaljevanju pogajanj med državama ob sodelovanju EU-ja na podlagi stanja 25. junija 1991.

Deblokada ne velja za vsa poglavja
"Pričakujemo, da bo načelna odločitev sprejeta, da lahko Švedi odpošljejo svoje pismo, da lahko govorijo o pristopni konferenci," je povedal zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek pred torkovo sejo parlamentarnega odbora. V primeru, da bodo poslanci danes podprli dogovor med premierjema, bi Slovenija lahko po besedah Žbogarja sprostila 11 od 14 blokiranih poglavij – tista, kjer so problem samo prejudici.

"So pa še drugi, vsebinski zadržki," je dejal Žbogar. Eno od teh poglavij je številka 31 – o zunanji, obrambni in varnostni politiki. Pri tem poglavju bo Slovenija po ministrovih besedah "verjetno obdržala pridržek, zato da vidimo, kako se bo dogovor, ki obstaja, realiziral".

Hrvaški tisk: Odločilen je bil pritisk ZDA

ZDA so imele osrednjo vlogo pri diplomatskem pritisku na Slovenijo za umik blokade hrvaških pogajanj z EU, piše današnji hrvaški tednik Nacional. Večernji list navaja, da je ameriška diplomacija končni pritisk izvedla konec julija, ko je novi ameriški veleposlanik na Hrvaškem James Foley pred ameriškim senatom dejal, da je "slovenska blokada ogrozila evroatlantske integracije v Jugovzhodni Evropi, s tem pa tudi pozitivno preoblikovanje omenjenega območja", ter opozoril Ljubljano, da je regija ključna za širše cilje Washingtona.

Drobnjak: Ločeno o meji in EU
Pred Hrvaško je zdaj medvladna konferenca o pristopu k EU, ki bo verjetno 2. oktobra, do konca leta pa bosta še najmanj dve omenjeni konferenci, kar pomeni, da Hrvaško čaka veliko odpiranj in zapiranj pogajalskih poglavij, je dejal Drobnjak v oddaji hrvaške televizije v oddaji Otvoreno.

Poudaril je tudi, da bodo zadeve potekale po dveh tirih – na enem bodo pogajanja z EU, na drugem pa nadaljevanje dialoga s Slovenijo s pomočjo evropske strani za končno rešitev vprašanja meje.

Po mnenju hrvaškega akademika Davorina Rudolfa je v pismu, ki ga je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek poslala v švedskemu predsedstvu, edini odmik od hrvaških stališč sprejetje arbitražnega sodišča namesto Meddržavnega sodišča v Haagu.

Na novinarsko vprašanje o trditvah slovenskega premierja Boruta Pahorja, da bodo pogovori o meji potekali na podlagi enega izmed predlogov Ollija Rehna, ki govori o slovenskem stiku z odprtim morjem, je Rudolf odgovoril, da tega ni v omenjenem pismu.