Tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za gospodarstvo Domagoj Vričko je ob tem pojasnil, da postopek za urejanje pravnega statusa sklada morda poteka nekoliko počasneje zaradi časa volitev na Hrvaškem. Po neuradnih informacijah naj namreč še ne bi bilo dogovora o ljudeh, ki bi sklad vodili.

Pomočnik direktorja Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za korporacijski razvoj in strategijo Josip Lebegner je potrdil napovedi, da bo sklad vzpostavljen do konca leta, ob tem pa povedal, da zakon o skladu, ki ga je hrvaški sabor potrdil 3. oktobra, še ni objavljen v hrvaškem uradnem listu. Ko bo objavljen, bo začel potekati 30-dnevni rok za ustanovitev sklada.

Lebegner je dejal, da bodo v sklad za začetek prestavili 34 milijonov evrov, ki jih ima Hrvaška zaenkrat v državnem proračunu v posebni stavki za razgradnjo odpadkov iz Neka. Do konca leta bo HEP v sklad vplačal še dodatnih pet milijonov evrov, tako da bo Hrvaška leto 2007 sklenila z 39 milijoni evrov v skladu. V naslednjih treh letih naj bi HEP v sklad vplačeval več denarja, da bi se tako znebil zaostankov.

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo gesto Hrvaške, da bo uresničevala meddržavno pogodbo, pozdravljajo. "Verjamemo, da bo s tem pripomogla k dogovornemu reševanju tudi drugih vprašanj, povezanih z Nekom, kot sta sofinanciranje izgradnje skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter hrvaški zahtevek za odškodnino za nedobavljeno elektriko," so še pojasnili na ministrstvu.

Hrvaška in Slovenija sta se v meddržavni pogodbi iz leta 2002 obvezali, da bosta do leta 2020 zbrali 350 milijonov evrov za razgradnjo NEK, vsaka polovico omenjenega zneska. V omenjeni pogodbi je zapisano, da bosta državi v devetnajstih letnih obrokih plačali vsaka po 14,5 milijona evrov. Slovenija je omenjeni sklad ustanovila v skladu s pogodbo, Hrvaška pa je močno prekoračila dogovorjeni rok, ki je potekel že marca 2004.