Minister za gospodarstvo Branko Vukelić je spomnil, da sta se Hrvaška in Slovenija v meddržavni pogodbi iz leta 2002 obvezali, da bosta do leta 2020 zbrali 350 milijonov evrov za razgradnjo, in sicer vsaka polovico omenjenega zneska.

Po Vukelićevih besedah je v omenjeni pogodbi zapisano, da bosta državi v 19-letnih obrokih plačali vsaka po 14,5 milijona evrov. Slovenija je omenjeni sklad ustanovila v skladu s pogodbo, Hrvaški pa je večkrat očitala, da svojega sklada ni zastavila do dogovorjenega roka, marca 2004, zaradi česar je Ljubljana napovedala tudi mednarodno arbitražo.

Hrvaška vlada je aprila lani določila, da bo Hrvaško elektrogospodarstvo za razgradnjo NEK nakazovalo denar na poseben račun v državnem proračunu. Kot je povedal Vukelić, je Hrvaško elektrogospodarstvo do sedaj na omenjeni račun nakazalo 28 milijonov evrov.

Vukelić je še izpostavil, da je današnji predlog zakona tudi del usklajevanja hrvaške zakonodaje z Evropsko unijo, ki je ustanavljanje sklada pogojevala v pogajalskem poglavju o energetiki.

Kot je znano, uradni Zagreb trdi še, da mu Slovenija dolguje 30 milijonov evrov odškodnine in pet milijonov evrov obresti, ker med njihovo in slovensko ratifikacijo meddržavne pogodbe iz Krškega niso prejemali elektrike.

Sicer pa je bilo vprašanje NEK v hrvaških medijih omenjeno kot najbližje ureditvi v svežnju odprtih vprašanj, tudi meddržavne meje, Ljubljanske banke in hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC), o katerih sta se avgusta pogovarjala premierja obeh držav, Janez Janša in Ivo Sanader.