Hrvat in Slovenka ponarejala denar

Foto: Žurnal24 Slovenka in Hrvat sta ponarejene evre skrivala v avtomobilu.
Koprski policisti so podali kazensko ovadbo zoper dve osebi, ki sta ponarejali evrske bankovce in jih unovčevala v portoroških trgovinh. Grozi jima osem let zapora.
Oglej si celoten članek

Kot so sporočili s koprske policijske uprave, so policisti na območju občine Piran avgusta zaznali povečano število unovčitev ponarejenih bankovcev za sto evrov in dolarjev. Po podrobnejši preiskavi so ugotovili, da so bili ponaredki unovčeni predvsem v portoroških gostinskih in trgovskih lokalih. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta denar unovčevala moški in ženska, ki sta 17. 8. 2008 uporabljala osebni avtomobil z zagrebško registrsko oznako. Slednjega so policisti izsledili na območju Divače, kjer so zaradi suma več kaznivih dejanj ponarejanja denarja odvzeli prostost 34-letnemu hrvaškemu državljanu in 20-letni Slovenki iz Brežic.

Vozilo polno ponaredkov

Policisti so pri pregledu avtomobila odkrili, da sta imela osumljena v posesti še skupno 73 kosov ponarejenih bankovcev za sto evrov. 22 bankovcev je bilo najdenih v torbici v predalu armaturne plošče vozila, preostali del pa je bil skrit med higienskimi vložki, spravljenimi v torbici osumljenke v prtljažnem delu vozila. Poleg tega so pri slovenski državljanki opravili tudi hišno preiskavo, med katero je bilo najdenih in zaseženih 48 nabojev kalibra 6,35mm.

19. avgusta 2008 sta bila osumljenca s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponarejanja denarja privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča iz Kopra, ki je zoper osumljenega državljana Republike Hrvaške odredil pripor. Policisti so zoper oba osumljena podali kazenske ovadbe, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve najmanj 13 kaznivih dejanj ponarejanja denarja po 249. členu Kazenskega zakonika. Za navedeno kaznivo dejanje je v kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen v trajanju od šestih mesecev do osmih let.


Policisti opozarjajo gostince, da naj bodo pozorni na ponaredke denarja. © PU Koper

 
Splošne značilnosti ponarejevalcev
Po podatkih policistov omenjeni primer kaže na nekatere splošne značilnosti ponarejevalcev denarja. Osumljenca sta po videzu oziroma oblačilih dajala vtis premožnejših oseb, posamezne stoevrske bankovce sta unovčevala po največ dva naenkrat za plačilo izdelkov ali uslug, katerih cena je praviloma majhna. Ponarejeni denar sta unovčevala praviloma v gostinskih lokalih ali trgovinah, kjer ne uporabljajo naprav za ugotavljanje pristnosti denarja ali pa zaradi povečanega obiska strank tega ne prakticirajo. Zaseženi ponarejeni bankovci za sto evrov pa so bili ponarejeni s tehniko ploskega tiska oziroma tiska offset, serijske številke bankovcev pa se niso ponavljale, temveč so si v zadnjih treh številkah sledile po zaporedju. V obravnavanem primeru gre za tisk s ploskve, pri katerem se besedilo ali slika z aluminijaste, cinkove ali drugačne plošče prenese najprej na valj (prevlečen z gumo) in nato z valja na papir. Ofsetni tisk je najbolj podoben tehniki globokega tiska, vendar samo po natančnosti, ne pa po reliefnosti tiska.

Policisti lastnike gostinskih, trgovinskih in drugih javnih lokalov opozarjajo, naj pozorneje spremljajo plačila svojih storitev oziroma preverjajo pristnost prejetih bankovcev. Priskrbijo pa naj si tudi naprave za ugotavljanje pristnosti denarja, ki so po nizkih cenah dostopne v prosti prodaji (na primer UV-svetilke).
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.