Takšne nadzorne sisteme za izboljšanje prometne varnosti v tujini že (dobro) poznajo, med drugim tudi v Nemčiji in od lanske pomladi tudi na Hrvaškem. Pri naših južnih sosedih so se pred začetkom turistične sezone 2024 odločili za implementacijo precejšnjega števila takšnih sistemov, in sicer so postavili kar 37 kamer, ki jih premikajo v 111 različnih ohišij.

A tovrstne kamere so na hrvaških (avto)cestah v prvi vrsti namenjene lovljenju prehitrih voznikov, če pa se ob tem izkaže, da so med prehitro vožnjo, ko jih je kamera posnela, vozili tudi neprivezani ali uporabljali mobilni telefon, sledi dodatna globa, so za nas pojasnili na hrvaški policiji. "Podatkov o številu kršitev nedovoljene uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in neuporabe varnostnega pasu med vožnjo, ugotovljenih izključno s fiksnimi kamerami, nimamo, ker ne vodimo statističnih podatkov po zahtevanih parametrih," so odgovorili v odgovoru za Žurnal24.

Na Hrvaškem je sicer predpisana globa ob uporabi mobilnega telefona 130 evrov. Vseh kršitev nedovoljene uporabe mobilnega telefona med vožnjo je bilo v letu 2024 ugotovljenih 32.924, preseneti pa podatek, da je bilo pri naših južnih sosedih še precej več kršitev pri neuporabi varnostnega pasu, in sicer so hrvaški organi pregona v preteklem letu zaznali skupno kar 76.752 tovrstnih kršitev. Povedano drugače: hrvaška policija je v letu 2024 na dnevni ravni zabeležila kar 210 tovrstnih kršitev.

V Sloveniji zadeve zgolj proučujejo, težava bo informacijski pooblaščenec

Kako je s tem pri nas? Se tudi v Sloveniji kmalu obetajo kamere oz. pametni radarji, ki bodo prežali na voznike, ki uporabljajo mobilne telefone med vožnjo in tiste, ki niso pripeti z varnostnimi pasovi? S Policije so nam poslali zelo skop odgovor. "Ta trenutek lahko zgolj pojasnimo, da zaenkrat samo preučujemo oz. pridobivamo informacije o sistemih, ki jih tuje policije uporabljajo," so nam odgovorili s Policije.

Glede na pomembno vlogo Urada informacijskega pooblaščenca pri tovrstnih razpisih v preteklosti se seveda nismo mogli posvetiti tej tematiki, ne da bi pridobili okvirno mnenje informacijskega pooblaščenca v primeru takšnih nadzornih kamer. Z urada, ki ga trenutno vodi Jelena Virant Burnik, so nam odgovorili, da "mora uvajanje novih pooblastil Policije oziroma novih tehničnih postopkov in sredstev za njihovo izvajanje potekati transparentno in z upoštevanjem posegov, ki jih uporaba tovrstnih postopkov oziroma sredstev predstavlja za temeljne človekove pravice".

Pomembna je javna razprava o tovrstnih sistemih

Dodali so, da je javna razprava nujen predpogoj za morebiten sprejem novih zakonskih pooblastil, predlagatelj sprememb pa bi moral opraviti tudi t. i. zakonodajno oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov, v kateri bi preučil druge možne milejše ukrepe, celovito obravnaval nujnost uvedbe takšnih sistemov, njihovo sorazmernost, točnost in potrebne varovalke ter zaščitne ukrepe. 

"Treba se je namreč zavedati, da tovrstni sistemi zaradi načina delovanja zajemajo več podatkov, kot je nujno potrebno (podobo ali posnetek celotne notranjosti vozila in tudi vseh oseb v vozilu, ne le voznika), zato mora biti njihovo morebitno uvajanje podvrženo strogim testom nujnosti in sorazmernosti, kot tudi sicer velja za sprejemanje novih policijskih pooblastil oziroma tehničnih postopkov in sredstev za njihovo izvajanje," so jasni na uradu informacijskega pooblaščenca.

Sodeč po zapisanem si tisti, ki pogosto kršijo cestnoprometne predpise glede uporabe telefona med vožnjo in (ne)uporabe varnostnega pasu, lahko oddahnejo, saj se zdi, da v Sloveniji tovrstnih kamer oz. radarjev ne bo še kar nekaj časa.

dezurni@styria-media.si