Da Slovenija ne potrebuje ozemeljskega stika z odprtim morjem in da kopenska meja med državama teče po stari strugi Dragonje, sta dve stališči hrvaške strani v arbitraži o meji s Slovenijo in na njiju Hrvaška gradi svoji primer na arbitražnem sodišču v Haagu, je neuradno izvedel hrvaški časnik Večernji list.

Vprašanje ozemeljskega stika Slovenije z odprtim morjem je osrednji kamen spotike v reševanju spora o meji, spominja zagrebški časnik.

Medtem ko Slovenija vztraja pri pravici do ozemeljskega izhoda na odprto morje, hrvaški strokovnjaki trdijo, da je to mogoče le, če bo Hrvaška Sloveniji prepustila del svojega državnega morja.

Časnik dodaja, da je slovenska desnica z Janezom Janšo in Zavodom 25. junij na čelu zahtevala slovensko "zgodovinsko" mejo, ki vključuje tudi polotok Savudrijo, a tega uradna slovenska politika ni sprejela.

Zmeda okoli prevoda

Navaja, da bo arbitražno sodišče rešilo dvome tudi glede prevoda angleške besede junction v arbitražnem sporazumu, ki jo Zagreb in Ljubljana prevajata različno. Za Hrvate je prehod, za Slovence pa stik.

Ko gre za mejo na kopnem, je sporno območje ob reki Dragonji. V spodnjem delu je reka preusmerjena v Kanal svetega Odorika, medtem ko po stari strugi Dragonje v morje priteče njen desni pritok Drnica.

"Kot so nam povedali, Hrvaška zahteva, naj meja teče po stari strugi. Če je tako, bi Hrvaški pripadli tudi polovica območja solin v Sečovljah in letališče Portorož," omenja časnik.

Časnik sklene, da bi se državi izognili štirim ali petim milijonom evrov stroškov za arbitražo, če bi leta 2009 sprejeli katerega od predlogov takratnega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.