Zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji sta se nanašali na pritožbi dvojice ribičev glede postopkov v zvezi z globami, ki so jima bile izrečene zaradi nezakonitega vstopa v slovensko morje in ribolova v njem. Trdila sta, da jima je bila v prekrškovnih postopkih zoper njiju kršena pravica do obrambe zlasti zato, ker v njunih zadevah ni bila izvedena ustna obravnava, je v sporočilu za javnost navedlo ESČP.

V primeru ribičke Franke Makovac, ki jo je slovenska pomorska policija leta 2018 oglobila zaradi nedovoljenega vstopa v državo s plovilom, je sodišče s petimi glasovi proti dvema odločilo, da ni bilo kršitve pravice do poštenega sojenja, saj da so slovenska sodišča ravnala upravičeno, ko v postopku zoper njo niso izvedla ustne obravnave. "Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati," je v sporočilu za javnost pojasnilo sodišče.

ESČP pa je soglasno ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v primeru Michaela Latina. Slednjega je leta 2020 oglobil inšpektorat, pristojen za ribištvo, ker da je inšpektorju preprečil dostop do svojega plovila in ker ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah.

"Obsodba gospoda Latina pa je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov," je sporočilo sodišče.

Sodišče je v sodbi odločilo tudi, da ugotovitev kršitve v primeru Latina zadostuje kot pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo.

Odziv Vrhovnega sodišča: Nove zadeve še vedno prihajajo

"Evropsko sodišče za človekove pravice je danes objavilo sodbo v zadevi Makovac in Latin. V delu, ki se nanaša na stranko Makovac, odločitev sodišča pozdravljamo, v primeru stranke Latin pa bo sodišče spoštovalo odločitev ESČP," so se odzvali na Vrhovnem sodišču.

"V zvezi s tem dodatno pojasnjujemo, da je od izdaje arbitražne razsodbe leta 2017 do konca septembra letos Okrajno sodišče v Kopru odločilo o 3345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Nerešenih je nekaj več kot 100 zadev iz leta 2025 in 2026, nove zadeve še vedno prihajajo, kar kaže na množičnost tovrstnih zadev," so še zapisali v odzivu.

"Sodišča v postopkih reševanja zahtev za sodno varstvo spoštujejo pravico kršiteljev do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter tudi relevantno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako je od izdaje arbitražne razsodbe do danes razpisalo naroke v številnih drugih zahtevah za sodno varstvo," so še sporočili.

"Je pa v zadevah zoper hrvaške ribiče presojalo, da izvedba ustne obravnave oziroma narokov za zaslišanje kršiteljev in prič ni potrebna. Kršitelji, hrvaški ribiči, niso zanikali, da so se v času kontrole s strani pooblaščene uradne osebe nahajali na morju, izpodbijali pa so način, na katerega je bila ugotovljena njihova identiteta ter uveljavljali dejansko zmoto, ker naj bi bili prepričani, da lovijo v hrvaških vodah. Po presoji sodišča njihove navedbe niso odpirale vprašanj, za razjasnitev katerih bi bila potrebna ustna izvedba dokazov. Višje sodišče je v večini pritožbenih postopkov tej presoji pritrdilo," so še pojasnili v sporočilu za javnost.

"V zadevah (11), v katerih je višje sodišče odločitev razveljavilo, je okrajno sodišče razpisalo naroke za zaslišanje kršiteljev in prič. Hrvaški ribiči se kljub pravilno vročenim vabilom narokov niso udeležili niti niso opravičili svojih izostankov. Okrajno sodišče v Kopru, edino pristojno za reševanje tovrstnih zadev, bo odločitev ESČP spoštovalo. Pri tem opozarjamo, da veliko število tovrstnih prekrškovnih zadev in ponavljajoče izrekanje glob terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem," so še zaključili. 

dezurni@styria-media.si