Dolžina dopusta je velikokrat eden izmed razlogov, zakaj se delavci odločajo zamenjati službo, saj je možnost sprostitve in miru mnogim enako vredna kot plača. Zakon o delovnih razmerjih sicer veleva, da ima delavec pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne.

• 10 odličnih živil za zdrave sklepe

To velja ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši. Minimalno število dni letnega dopusta je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. V praksi to pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni dopust v trajanju 20 dni. Delavec, ki ima šestdnevni delovni teden, pa ima 24 dni delovnih dni, je navedeno v zakonu.

Nekateri delavci, kot so starejši, invalidi, starši in mladoletni, imajo tudi višje število letnega dopusta.

Možen prenos letnega dopusta tudi v naslednje leto

Delodajalec mora delavcu sicer zagotoviti izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa mora do konca leta izrabiti vsaj dva tedna letnega dopusta. Če tega ne stori iz kateregakoli razloga, lahko preostanek dopusta med dvema tednoma v dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje koledarsko leto ter ga izrabi do 30. junija.

Če je neizrabljen dopust posledica odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniške ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izkoristiti ves letni dopust še do 31. marca, ki sledi letu za prenos dopusta.

Foto: Profimedia delavci gradbinci gradbeništvo Realno število letnega dopusta je sicer odvisno tudi od posameznega podjetja ter funkcije. Medtem ko nekateri tretirajo povprečno število dni neizkoriščenega in izkoriščenega dopusta za poslovno skrivnost, so druga podjetja oziroma institucije ubrala precej bolj transparentni način.

Ne izkoristijo tudi skoraj celega meseca dopusta

Na podlagi zbranih podatkov prihaja rekorder z najvišjim številom letnega dopusta z Ministrstva za zdravje, ta jih ima namreč 45. Najmanjše število dni letnega dopusta medtem ne kaže nobenih odstopanj, saj je minimalno število dni dopusta zakonsko določen.

Število prenesenih dni dopusta pa precej variira, saj je odvisno od več faktorjev, kot so višina letnega dopusta ter tudi odsotnosti. Na podlagi podatkov je razvidno, da na Ministrstvu za zdravje prenesejo največje število dni letnega dopusta, slednjih je povprečno 26. Najmanj prenesenih dni letnega dopusta so zabeležili v podjetju Gen-I, namreč osem, ter na Mestni občini Ljubljana, kjer zaposlenim povprečno ostane 11 dni neizkoriščenega dopusta.

Iz službe za odnose z javnostmi Krke so podatke pospremili z besedami, da imajo vsi zaposleni, tudi novozaposleni, že od začetka več dni letnega dopusta, kot ga določa zakon. Pojasnili so, da na skupno število dni dopusta vplivajo različni dejavniki, kot so zahtevnost delovnega mesta, delovna doba, delovni pogoji ter drugo.

krka novo mesto "V letu 2024 so imeli naši zaposleni v povprečju 30 dni rednega dopusta. Glede na kriterije, kot so delovna doba, zahtevnost dela in starost, lahko posameznik pridobi do 38 dni rednega dopusta," so izpostavili ter dodali, da del dopusta zaposleni običajno koristijo v času kolektivnega dopusta.

Vprašanja smo posredovali tudi drugim podjetjem in institucijam, med drugim Petrolu, Perutnini Ptuj, Belektronu, Jagerju, Akrapoviču in HSE-ju, vendar nam zaradi poslovne skrivnosti ali neodzivnosti podatkov niso posredovali.

Tudi pri nas se širi nevaren trend

Aleksandra Kanjuo-Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede Univerzi v Ljubljani, meni, da so podatki o velikem številu neizkoriščenih dni dopusta še en kazalec tega, da v organizacijah obstajajo pritiski na zaposlene oziroma da se zaposleni odločajo za dolgoročne slabe prakse dela.

"Mnoge raziskave delovnega časa in počitkov med delom na Zahodu in daljnem Vzhodu govorijo o 'delovni kulturi hitenja in dolgih delovnikih', ki od zaposlenih zahteva, da delajo več od predpisanega delovnega časa, pogosto na račun osebnega časa," je pojasnila ter poudarila, da to še posebej prizadene tiste, ki imajo obveznosti zunaj službe.

"Negativno vpliva tudi na mlade, ki se posledično ne odločajo za družinsko življenje ali celo za partnerstvo, ker ni časa."

Poudarila je, da v najhujših primerih pride zaradi preveč dela do hudih mentalnih in fizičnih posledic, tudi od pri nas zelo razširjene izgorelosti do "'smrti zaradi preobremenjenosti z delom', kar je prevod japonskega izraza 'Karoshi'".

Kot je pojasnila profesorica sociologije, o Karoshiju poročajo vse pogosteje po vsem svetu. Na Švedskem namreč zaradi prekomernega dela letno umre več kot 770 prekarno zaposlenih delavcev, je izpostavila. Sama upa, da bodo naši delodajalci in delavci znali oceniti pravo mejo med zavzetim in predanim delom ter kakovostjo delovnega in zunaj delovnega življenja.

"Bilo bi dobro, da v Sloveniji koristimo z zakonodajo predpisane dopuste in se po njih vrnemo v delovna okolja spočiti in tudi bolj sposobni za kakovostno delo," je še zaključila.

ksenja.znidarsic@styria-media.si