V nadaljevanju preberite:
- Sindikati so začeli zbirati podpise za referendum o interventnem zakonu.
- Trdijo, da zakon ogroža socialno državo in pravice zaposlenih.
- Če referendum ne bo dovoljen, napovedujejo pot na ustavno sodišče.
Predstavniki sindikalnih central so zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če državni zbor referenduma ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na opozoril, da je bil zakon v ponedeljek v državnem zboru sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu. Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga sindikati poimenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. "Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj," je prepričan.
"Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostalim rezom v proračunu in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep," je podčrtal.
Da zakon pomeni močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zdaj zagotavljali znosno in dostojno življenje, tako da je država po kakovosti življenja v samem vrhu, je nadaljeval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Trdno verjamemo, da je ključni razlog za to prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga," je povedal. Pri sprejemanju interventnega zakona pa torej socialnega dialoga ni bilo, kar kaže, da bodo sindikati kot zastopniki zaposlenih v prihodnje izločeni iz odločanja, se boji Štrukelj.
"Skratka, gre za korak nazaj," je ocenil. "Ta zakon nas obrača proti vzhodu, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, kjer so razlike velike in kjer socialnega dialoga ni. Zato je prav, da imajo ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o tem globokem obratu v naši državi," je dodal.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba narediti vse, da se ohrani solidarnost, pomoč, dostopnost javnih storitev. Po Zorkovem mnenju je glede na besede, izrečene ob obravnavi zakona v državnem zboru - posebej je omenil izjavo poslanca NSi Aleksandra Reberška, da imajo zdaj oni škarje in platno v rokah, zato "sedite, dajte mir in poslušajte" - ogrožena participativna demokracija. "In to je nekaj, na kar v 21. stoletju nikakor ne smemo na to pristati," je pozval.
Obregnil se je tudi ob odločitev predlagateljev za t. i. omnibus zakon. S tem, ko so se v predpisu znašle tudi davčne določbe, bi se namreč lahko referendum o njem onemogočilo. "To je zloraba pravil," verjame Zorko.
"To, kar se je v ponedeljek zgodilo v hramu slovenske demokracije, je žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva širše ukrepanje," pa je dogajanje komentiral predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. "Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, kolektivizmu, in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države," je bil oster.
Strinjal se je, da je Slovenija na križišču, kjer se bo izbiralo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva. "In moč ljudstva mora na koncu zmagati," je sklenil.
Če referendum ne bo dovoljen, napovedujejo pot na ustavno sodišče
Sindikalnim centralam po sprejemu zakona, tako prisotni sindikalisti, ne preostane drugega, kot da zaženejo zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pred novinarji so že tudi prispevali svoje podpise. Zbiranje bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v državni zbor, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40 tisoč podpisov podpore za razpis referenduma.
Če bo državni zbor vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
V Levici se pridružujejo zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu
V Levici se bodo pridružili sindikalnim centralam pri zbiranju podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, je povedal sokoordinator stranke Luka Mesec. Če bo državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, bodo šli v ustavno presojo zakona, je napovedal. Referendumsko odločanje o zakonu je "edini način, da vsi tisti, ki jih trenutna oblast ignorira, noče slišati ali pa naravnost derogira, končno pridejo do besede skozi javno razpravo", je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mesec.
Če bo državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo. Ustava namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Vendar pa je namen te varovalke omogočiti stabilizacijo javnih financ prek sprememb zakonodaje, je poudaril.
"Ta zakon pa ima ravno obratni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ. Če bo ustavno sodišče bralo, kaj je namen te varovalke, na katero se sklicujejo, in kakšne so posledice tega zakona, bomo zelo hitro ugotovili, da sta to diametralno nasprotni zgodbi," je dejal.
Znova je poudaril, da ne gre za interventni zakon, saj v njem ni nobenega nujnega ukrepa za naslavljanje prihajajoče krize. "Še manj je razvojen, saj bo deloval ravno obratno. Gre za zakon, ob katerega se bo razvoj Slovenije spotaknil, ker vrta več kot milijardno luknjo v proračun, in to v času, ko se horizont pred nami oblači," je dejal.
Zakon po njegovih besedah srednjemu razredu ne bo prinesel nobene koristi. Tudi sicer bo pomagal le enemu odstotku najbolje plačanih, lastnikom nepremičnin in izvajalcem zasebnih zdravstvenih storitev.
"To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil. Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in - kar je najbolj kritično - opustošil bo pokojninsko blagajno," je dejal.
Zakon je bil po njegovih besedah sprejet brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke ter brez upoštevanja kakršne koli kritike s strani opozicije, civilne družbe ali javnosti. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije je državni zbor v ponedeljek zavrnil.
"To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Vendar je to, kako se je lotila voditi državo s tem zakonom, eklatanten primer, kako se države ne vodi," je dodal.
V ostalih strankah morebitnega sodelovanja pri zbiranju podpisov še niso napovedali. Organi Svobode bodo o tem razpravljali danes in v sredo, je povedala poslanka stranke Janja Sluga.
Interventni zakon za razvoj Slovenije
Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Predpis vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Pod titom je bilo 100 bolje.politiki so se malo pobijao med sabo,delovniemu ljudstvo so dali ugodne kredita za hiše,avtomobile......10x do …