Močan stisk roke, topel pogled in nasmeh. Prvo vprašanje pričakuje, saj zanima skorajda vsakega, ki se po napoved obrne nanj. Draženko Drinić pogleda v karte.
Kdaj bo konec korone?
Ogromno vprašanj dobivam, kdaj se bo končalo. Ljudje so siti, so v nizkih vibracijah, saj je ogromno strahu, panike. To energijo bi morali malo spustiti, se prepustiti in živeti v trenutku. Ker vidim, da bo še pestro, stvari se bodo vlekle še okoli dve leti. Korona je prišla do vrha, potem so virusi začeli mutirati.
Kaj nas torej čaka drugo leto?
Še bodo testiranja, še se bomo cepili, prekuženost in prebolelost bosta visoki. Pojavljali se bodo še novi sloji virusov. Do konca marca, aprila bo še težko obdobje, potem se bo situacija malo umirila tam do oktobra. Nato bo sledilo še eno težko obdobje, močan val. Bomo pa do takrat že ojačali organizem, imunski sistem.
Ljudje bomo zaradi korone močnejši, bomo zrasli in dobili močne lekcije. Med seboj se bomo več povezovali. Manjka pa nam še zbujenja. Da kot človek človeku namenimo lepo besedo, ga objamemo, mu ponudimo pomoč. Počasi prihaja tudi to obdobje.
Šole vidim še naprej odprte, otroke v šolah.
V Sloveniji se bodo odpirale nove poti, tako na političnem kot tranzitnem področju. Te vidim ob koncu naslednjega leta, kaj konkretno pa še ne znam napovedati.
Volitve bodo, vidim spremembe na političnem področju, prišli bodo novi politiki, neka nova energija.
Bo pa tudi veliko ljudi ostalo brez službe, podjetja se bodo zapirala. Na drugi strani bodo prišla nova zdravila, razvijala se bo medicina, vidim tudi razvoj v drugih panogah.
Veliko več ljudi išče pomoč, sprašuje, tudi posla imam zaradi korone več.
S korono so se odprla vprašanja, kaj je to, kaj je to za ena bolezen, je resnično ali ne? Potem pa vprašanja, koliko časa bo trajalo, se bo treba cepiti, testirati.
Ljudi je strah. Vse več je nezadovoljstva. Kličejo me tudi, ko imajo bližnje v bolnišnici, ki se borijo s covidom in prosijo za pomoč. Da jim pomagam prek molitve, prek stvarnika. Stvarnik je za nekoga Buda, za drugega Alah, sonce, vesolje ... S stvarnikom se povežem že zjutraj in se posvečam energiji za vse ljudi na svetu, enako zvečer. Ljudje pričakujejo čudeže, čarobno palico. Tega nimam. Lahko pa veliko naredimo sami.
Kako prebroditi še ti dve leti, ki ste jih napovedali, kaj bi svetovali ljudem?
Poslušajte sebe. Iz korone bomo izšli močnejši. Ključ je biti v trenutku in iskati dobre stvari. Živeti moramo sedaj, biti povezani s sabo, povezani s svojo energijo, delati to, kar nas veseli, to, kar smo. Če ti ustreza, da meditiraš, meditiraj, če ti ustreza, da greš v naravo, na sprehod, to naredi, če tvoja duša želi, da napišeš knjigo, jo napiši ...
Ko imamo to, vplivamo na svojo frekvenco in tudi na svoje telo. Potem tudi naše telo prihaja na višjo vibracijo in potem lažje kontroliramo, kako se spoprijemamo z vsem.
Tu ni samo Slovenija, kličejo me tudi iz bivših republik: Bosne, Hrvaške, Črne gore. Povsod je isto. Kličejo me tudi iz držav nad nami, iz Švice, Avstrije, Nemčije. Tam so še večje omejitve, bolj hladna vibracija.
Torej nam je v Sloveniji še lepo?
Tukaj nam je dobro. Po duši in energiji smo del južne vibracije, Balkana. To je plus. V državah nad nami je res hladno, tako v poslu kot druženju - tam je še manj druženja.
K meni pridejo, ker želijo pogovor, nasvet, podporo. Da jim rečem, v redu je, super si, dobro si to naredil, uspelo ti je, vidiš, da ti gre. Tega manjka.
Lahko povem primer. Pri meni je bila ženska, ki jo je pustil mož. Ostala je sama z otroki. Rekla mi je: Draženko, ne vem, kako bom šla naprej, ne morem brez svojega moža. Rekel sem ji, da bova odprla karte, energije, da vidiva, kaj kažejo. Energije po kartah so pokazale, da sta šla narazen, ampak nekje v prihodnosti kaže, da bo prišel nazaj. Kdaj, ne znam napovedati, najkasneje v letu dni. Ona si ga je takrat silno želela nazaj, saj ni vedela, kako naprej brez njega. Minilo je pol leta, ko se je vrnila in mi rekla, Draženko, imeli ste prav. On je res prišel nazaj, ampak sedaj pa jaz več ne razmišljam enako. Jaz ga pa sedaj ne bi vzela nazaj. Njene energije so se spremenile. Ga pa je, kljub vsemu vzela nazaj zaradi otrok.
Pogledate kdaj v karte, kaj čaka vas?
Lahko pogledam, je pa to drugače. Sebe ne vidim v obraz, osebo, ki pride po pomoč, vidim in nisem čustveno navezan. Sebi težje pomagam kot drugim.
Ko sem bil star sedem let, sem imel levkemijo, niso vedeli, ali bom preživel ali ne. Ležal sem na Vrazovem trgu v bolnišnici dve leti. Ko je moja generacija hodila v šolo, sem jaz hodil na obsevanja, kemoterapije, bil sem na invalidskem vozičku, ker zaradi močnih terapij nisem čutil nog. Že takrat sem videl sence, nisem pa vedel, kaj je to. Videval, čutil sem stvari. Imel sem tudi strahove, nočne more. V fazi odraščanja so se stvari odpirale, ljudje so čutili pri meni mir, neko stabilnost, iskali so nasvet. Pri tridesetih sem začutil vrh, odprlo se je in sem začel pomagati ljudem.
Poleg jasnovidnosti pomagate tudi z bioenergijo, raznimi čiščenji. Kakšen je proces?
Ko pride nekdo do mene, odpreva karte in oseba pove, kaj jo muči. Večinoma pridejo na jasnovidnost. Poskušam ga pripeljati do tega, da vidim njegovo dušo, kdo je on, kaj je on. Začutim ga, imam ta dar in moč, da to naredim. Da vidim, kaj ga mori, tišči. Vendar mu ne bom povedal, kaj je narobe, ampak ga bom pustil, da sam pride do tega, da začuti, kaj ne »štima«, kje so potrebne spremembe. Jaz mu odprem širino problema. Ga podpiram, motiviram, da dobi zaupanje do sebe in da sliši glas svoje duše.
Smo Slovenci odprti?
Bi rekel, da ja. K meni prihajajo tako veliki direktorji, psihologi, pedagogi, ljudje, ki delajo v javnih ustanovah, trgovinah, lokalih. Vsi smo nekje na istem, vsi imamo težave.
Pravite tudi, da so fizične in psihične težave znak, da ne sledimo samim sebi. Kaj lahko že danes storimo za boljši jutri?
Naše telo je samo poligon, na katerem se izvajajo dela. Če smo v strahu, se zakrčimo. Če gledamo, na primer, žalosten film, nam je težko, jokamo, je slaba energija. Če gledamo komedijo, se veselimo, smo sproščeni, umirjeni. Energija v našem umu mora biti čim večkrat na tej frekvenci, da smo sproščeni, da smo veseli, nasmejani, radostni, da uživamo. Ko smo sproščeni, naš imunski sistem, naše telo, deluje bolj sproščeno. Močnejši smo, bolj rastemo. Če smo žalostni, je vse težko in so drugi krivi, nič nam ne gre, se vrtimo v krogu, ni spremembe, nam je vse težje in imamo problem. Nastaviti moramo svojo frekvenco, poslušati sebe, svojo dušo in uživati v danem trenutku.
Poslani smo, da živimo, ne pa da se sekiramo. Bodimo bolj kot otrok, ki mu damo igračo. On se igra, je v trenutku. Naše poslanstvo na Zemlji je biti na dopustu. Uživajmo v dobrih stvareh.
Ob novem letu si vedno zaželimo veliko sreče. Kje vidite največ težav oziroma ovir, da so ljudje nezadovoljni, nesrečni? Iščemo srečo v napačnih stvareh?
Največji problem je, ker nismo v soglasju s svojo energijo, s svojo dušo. V drugih iščemo krivce za lastno srečo. Večkrat se moramo uskladiti s svojo dušo, se vprašati, kaj ona res želi, kdo je ona, kakšne so njene želje. Mi smo kreatorji, odločamo sami. Moramo pa biti v skladu s tem, kar smo.
Vse se zgodi ob svojem času. Mi pa imamo velika pričakovanja, hočemo, da se vse zgodi in uredi na hitro, a nismo pripravljeni, da gremo čez lekcije in se kaj naučimo. Včasih nekatere stvari ne moremo doseči, ko to želimo, ampak se je treba ustaviti, malo počakati.
Če delamo vse samo iz našega uma, samo da si nekaj naredil, potem nismo v skladu s svojo energijo, s svojo frekvenco. Pride obdobje, ko človek ne ve, kako in kaj. Takrat je najbolje, da počakamo, da se energije umirijo in delamo, ustvarjamo, da dobimo nazaj vibracijo. Se prepustiti toku in uživati v sedanjem trenutku.
Poskusimo živeti v trenutku, delati stvari, ki nas dvigujejo, kar nas veseli. Ne živimo v preteklosti, ne razmišljamo preveč o prihodnosti, kaj je bilo, kaj bo. Če nam prijajo za kosilo špageti, jih bomo jedli, če nam prija sprehod, gremo na njega, če bi radi brali, beremo. Če pridemo pred skrinjo sladoleda in vidimo 10 vrst sladoleda, in bo duša rekla, jaz hočem čokolado, vzamem čokoladni sladoled. Se pravi, si v soglasju sam s sabo, na visoki vibraciji.
Ko vstopimo v novo leto, pogosto razmišljamo tudi o novih začetkih, spremembah. Kje začeti, se zazreti vase?
Najprej moramo biti hvaležni za vse lepe stvari, ki jih imamo v življenju in se ne koncentrirati na to, česar nimamo. Imamo streho nad glavo, nismo lačni, smo zdravi. Moramo biti hvaležni, ker imamo družino, prijatelje. Moramo odpuščati, ne imeti v sebi jeze, zamer; ljudi moramo sprejeti ne glede na razmišljanja. Dajati ljubezen in ne pričakovati ničesar v zameno.
Če smo hvaležni, odpuščamo in dajemo ljubezen, hitro prihajajo dobri rezultati.
Življenje je kakor vreme. Pada dež, ne bo pa večno, prišlo bo sonce. Ko pride v življenju slaba stvar, ne rečemo, da je to slaba stvar, je lekcija, ki nam govori, da moramo nekaj spremeniti na sebi. Kot če gremo v službo in imamo rdeč semafor. Ni kriv semafor, ker je rdeč. Mi smo krivi. Kaj nam želi energija povedati? Da moramo jutri pol ure prej vstati in iti prej v službo. Če bi si več stvari v življenju tako vzeli kot lekcije, bi bilo čisto drugače.
Če se nekaj ne izide danes, se bo morda jutri. Ne obremenjujmo se, kaj so rekli drugi. Če jim ne dajemo pozornosti, nimajo moči. Če jim damo pozornost, imajo moč. Vse bo prišlo samo. Tudi korona, kot je prišla, bo odšla. Vse v življenju je cikel. Ko nam kaj ne gre, se vprašajmo, kaj nam situacija govori, kot tista rdeča luč na semaforju.