Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v četrtek vpeljala preporod raziskovanja Zemljinega soseda in satelita: tja bo poslala nosilno raketo Atlas, na kateri bosta sondi LRO in LCROSS. Njuna naloga bo namenjena iskanju odgovora na eno od ključnih vprašanj, ki jih odpira možnost poselitve Lune: Ali je na Zemljinem satelitu voda?
Do zdaj raziskana področja na Mesecu so bolj suha kot katerakoli puščava na Zemlji. Zaradi sončnih žarkov bi tam voda takoj izparela. Nasini strokovnjaki so tako vrgli oko na tiste predele Meseca, ki jih človek ne pozna. Sondi bosta raziskovali globok krater, v katerega sončni žarki domnevno že več milijard let niso prodrli. V teh tako imenovanih permanentnih senčnih regijah (PSR), v katerih vlada leden mraz, bi se lahko nahaja zamrznjena voda, ki je tja prispela s kometi, predvidevajo znanstveniki.
Svoj vrh bo potovanje na Mesec doseglo s tako imenovano kamikaze misijo. Sonda LRO se bo že 90
minut po četrtkovi izstrelitvi ločila od rakete in poletela proti Luni, okoli katere bo krožila eno
leto in jo kartografirala. Sonda LCROSS bo še določen čas ostala na raketi Atlas, nato pa jo bo
oktobra letos poseben del rakete izstrelil v prej omenjeni krater. Sonda bo izstreljena s hitrostjo
devet tisoč kilometrov na uro in bo v kraterju povzročila dvig prašnega oblaka na višino deset
kilometrov. Sonda bo preletela prašni oblak in na Zemljo poslala podatke o delcih v njem. Nato se
bo spustila na dno kraterja. Spet bo nastal prašni oblak, ki ga bodo s teleskopi opazovali z
Zemlje.
Za Nasine strokovnjake je misija na Luno prelomnega pomena.
"Dobili bomo dokončen odgovor, ali je na Mesecu voda ali ne," pravi projektni menedžer
Dan Andrews. Njegov sodelavec
Todd May pa ocenjuje, da bo misija dala zadnji odgovor na vprašanje, ali bi človek
lahko naselil Mesec.
Ne glede na to, ali bosta sondi našli vodo, pa v Nasi obljubljajo, da bosta posredovali doslej najnatančnejše posnetke površine Zemljinega satelita. Ti bodo Zemljanom, ki se bodo kdaj v prihodnosti podali na Luno, zagotovili varen pristanek. Kajti prva misija na Luno leta 1969 bi se skoraj končala katastrofalno. Misija Apollo-11 bi takrat skoraj strmoglavila v skalnat krater, a sta Neil Armstrong in Edwin Aldrin tako rekoč v zadnji sekundi uspela pristati poleg in ne v kraterju.