Podjetja Costella (costella), Dana (dana), Droga Kolinska (tiha) in Skupina Pivovarna Laško (naturella, oda in zala) so lani slovenski trg oskrbela s skupno več kot 30 milijoni litri navadne vode v plastenkah. Ob predpostavki, da stane potrošnika liter vode s police v trgovini 35 centov, lahko izračunamo, da smo za vodo v plastenkah lani zapravili vsaj 10,5 milijona evrov.

Sedemstokrat manj
Cena za kubični meter vode pri različnih upravljalcih vodovodov ni enotna, zato smo v izračunu upoštevali tisto, ki velja pri ljubljanskem javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija – pol evra za porabljen kubični meter (en kubični meter je enakovreden tisoč litrom vode).

Torej, če bi 30 milijonov litrov vode natočili kar doma iz pipe, bi to stalo okoli 15 tisoč evrov (izračun je poenostavljen, saj v njem ne upoštevamo stroškov zaradi odvajanja in čiščenja komunalnih voda, vodnega povračila in takse za obremenjevanje voda) ali 700-krat manj, kolikor smo lani zapravili za vodo v plastenkah.

15 evrov na leto
Glede na to, da je v Sloveniji okoli 680 tisoč gospodinjstev, je vsako kupilo povprečno vsaj 44 litrov vode v plastenkah. To jih je stalo dobrih 15 evrov. Če to delimo s 700 (tolikokrat je v našem primeru voda v plastenkah dražja od tiste iz pipe), bi za enako količino vode iz pipe odšteli le dobra dva centa. Bila bi praktično zastonj.

Je voda iz pipe oporečna?
Če niste prepričani, ali na določenem prostoru lahko pijete vodo iz pipe ali bi bilo morebiti bolje kupiti tisto v plastenkah, na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije svetujejo, da pokličite upravitelja vodovoda za tisto območje, ki bo pojasnil, ali je voda dovolj čista; sicer je eden izmed znakov, da je voda že očiščena, vonj po kloru.

Na inštitutu dodajajo, da imamo v Sloveniji veliko majhnih vodovodov, kjer je voda pogosteje slabša kot pri večjih vodovodih, je pa zato prebivalcev, ki jih majhni vodovodi oskrbujejo, malo.