Predlagatelji veta namreč želijo, da se razkrijejo tudi slabi krediti, ki niso na slabi banki, so pa povzročili bančno luknjo. Državni svetniki so se prav tako kot minister za notranje zadeve Gregor Virant strinjali, da je treba razkriti vse slabe kredite. Veto so na tesno izglasovali kljub glavni dilemi, ali je boljše potrditi veto in tvegati vnovično potrditev zakona v DZ ali pa ohraniti vsaj to, kar glede razkritja slabih kreditov omogoča že sprejeta novela.

Na to je posvaril tudi Virant. Svetnike je pozval, naj zaradi pomanjkljivosti v zakonu, s katero se tudi sam strinja, ne zminirajo celega zakona.

Veliko pritiskov in lobijev

Tako bodo po njegovem mnenju sporočili, da je državni svet proti transparentnosti poslovanja podjetij v državni lasti, kar je bistvo zakona. Poudaril je, da je bilo ob sprejemanju novele zakona veliko pritiskov in lobijev in je velika sreča, da se je s potrditvijo zakona izteklo, kot se je.
DZ bo moral za vnovično potrditev novele pridobiti 46 poslanskih glasov. Noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel minuli teden, se sicer že obeta nova novela.

Napovedali so jo v DL, pa tudi v SLS in NSi, podpora se obeta tudi iz SDS. Omenjene stranke želijo z novelo zakona doseči podobno kot državni svetniki, tudi razkritje tistih slabih posojil, ki niso bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in so povzročila bančno luknjo.
Poslanci omenjenih strank so želeli to doseči že z dopolnilom noveli zakona, a so ga tri koalicijske stranke preglasovale in zavrnile.