"Ljudje v Istri so življenjsko zainteresirani, da se mejni spor med Slovenijo in Hrvaško
razreši. Živijo namreč na prvi fronti, kjer nastajajo netolerantnosti in je ovirano sodelovanje,"
je dejal poslanec Zaresa
Franco Juri, ki je v ponedeljek vodil posvet o možnosti kompromisa med
Slovenijo in Hrvaško. Na njem sta svoje poglede soočila
Ivo Vajgl, predsednik odbora za zunanjo politiko v državnem zboru, in
Ivan (Nino) Jakovčić, predsednik (župan) Istrske županije na Hrvaškem.
Brez evrodenarja
Juri je poudaril, da zaradi spora zamujajo cestne povezave in drugi skupni infrastrukturni
projekti. Nesodelovanje med državama tolče tudi izolsko bolnišnico, ki je bila zgrajena za vso
Istro, ovirane so čezmejne gospodarske povezave in iskanje skupnih priložnosti v turizmu. Za vse te
projekte (in prav tako za evroregijo, ki jo podpira Jakovčić, Slovenija pa je do nje skeptična) pa
bi lahko iztržili tudi evropska sredstva.
"Brezizhodni" zaliv
Jakovčić je menil, da brez tretje strani mejnega spora ne bo mogoče rešiti, Vajgl pa,
da je to mogoče v procesu mediacije. Po Vajglovih besedah je težava tudi v tem, da Hrvaška ne
pristaja na načelo pravičnosti in se oklepa
"rigidnosti mednarodnega prava".
"Za Slovenijo je bistven stik našega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami. Mogoče je
najti tudi rešitev, da bi ob tem Hrvaška ohranila morsko mejo z Italijo," je pojasnil. Vajgl
je sicer pritrdil, da Slovenija tudi z ohranitvijo celotnega Piranskega zaliva nima dostopa do
mednarodnih voda.
Izgubljene priložnosti
Zaradi mejnega spora s Hrvaško v slovenski Istri zamujajo cestne povezave, izolska bolnišnica izgublja, evropski denar pa "ostaja na tleh".