"Tako imenovana 'divja kopališča' oz. nenadzorovane vodne površine so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, vprašljiva (neznana) pa je tudi kakovost vode," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Kriterijem zadostuje 48 kopališč
Skladno z zahtevami evropske in nacionalne zakonodaje za kopalne vode je v Sloveniji trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč). "To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu," pojasnjujejo na NIJZ.
Kopanje v površinskih vodah rek, jezer in morij priporočajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode in ne na nenadzorovanih vodnih površinah. "Ne kopajmo se po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode," opozarjajo na NIJZ. "Prav tako med plavanjem ne požiramo vode, saj kopalna voda ni pitna, in se po kopanju stuširajmo."
Pazite na brzice in globino vode
Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka (motnost vode, brzice), na morju pa zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. "Pred skakanjem v vodo se prepričajmo o vidljivosti do dna ter ustreznosti globine in dna izbranega mesta," svetujejo.
Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana z izpostavljenostjo izločkom glodavcev pri dejavnostih v naravi, tudi kopanju. "Zato bodimo na bregovih kopalnih območij in naravnih kopališč pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev in se jih izogibajmo," poudarjajo na NIJZ in opozarjajo tudi na ustrezno zaščito pred soncem.
Nadzor nad kakovostjo vode poteka z državnim monitoringom v času kopalne sezone, ki na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra.
Smo ratal taki, kot Amerikanci, k se že svoje sence bojijo...že kot otrok sem se v Savi namakal, pa tudi …