V nadaljevanju preberite:

• Pregled, katera živila bodo po novem obdavčena z nižjo, 5-odstotno davčno stopnjo.
• Izračunali smo, koliko bi se morale znižati cene teh živil.
• Kdaj lahko pričakujemo pocenitve

Poslanci so včeraj sprejeli zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, med katerimi je tudi nižji DDV za osnovna živila. Po novem bo z nižjo davčno stopnjo obdavčena "pšenična moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor in tudi izdelki, ki so prilagojeni specifičnim zdravstvenim, presnovnim in fiziološkim potrebam posameznika, zaradi katerih ta potrebuje posebna živila za preprečevanje zdravstvenih težav".

Nižji DDV velja le ta te izdelke, ne pa za izdelke, ki vsebujejo te izdelke kot sestavine.

Koliko se bo to poznalo na računu, je težko napovedati, saj osnovna cena izdelka, od katere se obračuna DDV, ni pod nadzorom vlade. Povedano drugače, trgovec lahko obdrži enako ceno in razliko v DDV vključi v lastno maržo.

Foto: Osebni ahiv Podarjeni kruh

S seznama smo v eni od spletnih trgovin izbrali po en izdelek vsake skupine in izračunali, koliko bi znašal prihranek, če trgovci ne bi spremenili cen in bi vse učinek nižjega DDV prenesli na potrošnike.

Seveda obstajajo dražji in cenejši izdelki iz vsake kategorije, namen je bil ponazoriti velikost prihranka pri določenem znesku.

Prihranek je 4,1-odstoten. Pri litru mleka (1,69 evra) je tako prihranek sedem centov, pri kartonu, v katerem jih je 12, pa 84 centov. Pri kilogramu moke je prihranek 4 cente, pri kilogramu govedine, ki stane 19 evrov, 78 centov, pri kilogramu belega sladkorja pa štiri cente. Pri maslu in jajcih (cena okrog štiri evre) nižji DDV pomeni 18 centov prihranka.

Foto: Profimedia Trgovina

Kdaj bodo cene nižje, še negotov

Kdaj bo nižji DDV stopil v veljavo, je težko napovedati. Zakon bi sicer začel veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kdaj bo to, pa je težko napovedati.

Prva možna ovira je morebitni veto državnega sveta, druga je morebitno zbiranje podpisov za referendum. Ker so v zakonu predpisi davčne narave, je vprašanje, ali bi bil referendum sploh dopusten. Ko sta ti dve oviri odpravljeni, zakon podpiše predsednica države in se objavi v uradnem listu.

Po uveljavitvi zakona pa ima minister za finance še en mesec časa, da uskladi predpise, ki so potrebni za izvajanje zakona.

janez.zalaznik@styria-media.si