“Opažamo, da so tako delavci kot delodajalci zlasti v drugi polovici letošnjega leta manj tolerantni. Manj zdržijo, hitreje se pritožijo, prej jih kaj moti, postajajo nestrpni. Občutek, da bo, če malo potrpijo, bolje, je nekam izginil,” opaža glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, ki sicer priznava, da so delavci o pravici do izredne odpovedi tudi bolje ozaveščeni. Letos do vključno septembra so podali že 250 izrednih odpovedi, lani pa v celem letu le sto.

Denar pred stečajem
Delavci izredno odpoved najpogosteje podajo zaradi premalo izplačane plače ali neizplačila plače v roku. V glavnem gre za podjetja, ki imajo težave z likvidnostjo, ugotavljajo na inšpektoratu.

Peter Majcen iz KS90 ocenjuje, da “institut izredne odpovedi delavcu pomaga, da denar dobi, preden podjetje propade, gre v stečaj ali likvidacijo. Kjer je malo možnosti, da bo podjetje lahko še naprej delalo, se po navadi to izplača narediti.” Po njegovem je nekajmesečno neizplačevanje plač slab znak.

Ko plača zamuja ...
Delavcem, ki jim izplačajo nižje plače, kot jih imajo določene po pogodbi, Brezovar svetuje, naj se o tem najprej pogovorijo z delodajalcem. Dostikrat se je namreč zgodilo, da je bil vzrok administrativna pomota. Delavec mora tudi sicer, preden se odloči za izredno odpoved, delodajalca najprej pozvati, naj kršitev odpravi. Če ta tega ne stori v osmih dneh, ima delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To mora podati najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najpozneje v pol leta od nastanka razloga. Delavec mora o izredni odpovedi obvestiti inšpektorat za delo, pa ne zato, ker bi v nasprotnem primeru izgubil katero od pravic, pač pa, kot razlaga Brezovar, da inšpektor takemu delodajalcu posveti malo več pozornosti.

Pravica do nadomestila
Delavec je pri izredni odpovedi, ki nastopi takoj (za razliko od redne, ko mora upoštevati odpovedni rok), upravičen tudi do denarnega nadomestila za brezposelnost, pa tudi do odpravnine in odškodnine, in sicer najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, ker velja, da so razlogi za odpoved na strani delodajalca in da delavec zaposlitve ni izgubil po lastni krivdi. Prav zaradi dokazovanja zadnjega je zelo pomembna pravilnost postopka odpovedi, predvsem izkazana vročitev delodajalcu, opozarjajo na zavodu za zaposlovanje. Hkrati je nujno, da delavec proti delodajalcu vloži tožbo, sicer se lahko zgodi, da ne dobi nadomestila na zavodu, pa svarijo sindikalisti in inšpektor.

Kdaj delavec lahko izredno odpove delovno razmerje?

1. Delodajalec ne zagotavlja dela.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače.

2. Plača je nižja kot po pogodbi.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo.

3. Plača zamuja.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.

4. Delodajalec ne izplača nadomestila.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu delodajalec ni omogočil opravljanja dela zaradi inšpekcijske prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače.

5. Nevarno in nezdravo.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu ter je delavec od delodajalca že zahteval odpravo nevarnosti za življenje ali zdravje.

6. Nadlegovanje.
Delavec lahko poda izredno odpoved, kadar mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.