Dražba frekvenc. "Uporabniki na podeželju bodo lahko začeli tehnologijo LTE postopoma uporabljati že od konca prihodnjega leta oziroma od prve polovice leta 2015," ocenjuje Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Po dosedanjih načrtih bo namreč v prvi polovici prihodnjega leta končana dražba frekvenc za mobilna omrežja, kar je pogoj za širši prodor četrte generacije mobilne telefonije in s tem hitrejšega mobilnega interneta na naš trg. Caf sicer meni, da bi se to lahko že zgodilo, če bi agencija za pošto in elektronske komunikacije že pred leti podelila določene frekvence (800 MHz) brez nepotrebnega kompliciranja z dražbo. Na agenciji na drugi strani poudarjajo, da ravnajo skladno z dobro evropsko prakso.

Boj za frekvence

Mobilni operaterji se bodo predvidoma prihodnjo pomlad na dražbi potegovali za pakete petih frekvenčnih pasov, ki jih bodo uporabljali v prihodnjih 15 letih. Pričakovati je, da bodo sodelovali vsi štirje operaterji, ki imajo v Sloveniji svojo infrastrukturo – Telekom, Simobil, Tušmobil in T2 (pri čemer zadnja pokrivata komaj 12-odstotkov trga in utegneta nastopiti skupaj). Dražba zahteva številne priprave, tudi spremembo zakonodaje, in bo trajala kar tri mesece. Bistvenih sprememb z vidika obstoječega "razmerja sil" na trgu mobilnih operaterjev pa poznavalci ne napovedujejo; za presenečenje bi lahko poskrbel le močan tuj igralec, ki ga za zdaj ni na vidiku.

Izkupiček za proračun

Z dražbo, ki bo po neuradnih informacijah ponujala frekvence po izklicni ceni več kot sto milijonov evrov, naj bi se v proračun nateklo vsaj toliko sredstev. V Simobilu opozarjajo, da je omenjena cena, če se bo izkazala za pravo, previsoka, saj zgreši namen dražbe, "katere logika je, da se začne pri nizki ceni in se na podlagi ponudbe in povpraševanja definira tržna cen". Zaslediti je tudi, da bi lahko država z dražbo iztržila vse do 200 milijonov evrov, a je po oceni ta številka precej prenapihnjena.