V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto nekateri člani zaradi nevračanja gradiv knjižnici dolgujejo po več tisoč evrov, največji dolžnik kar šest tisočakov. Preverili smo, kako gradiva vračajo uporabniki obalnih knjižnic.

“Večina uporabnikov naše knjižnice gradivo redno in vestno vrača, so pa tudi taki, ki gradivo vrnejo po določenem roku,” je dejala Marina Hrs, direktorica Mestne knjižnice Izola, in dodala, da je najvišji znesek zamudnin, ki ga je uporabnik plačal, 60 evrov.

Najnižje zamudnine
“Pri nas ni tako visokih zneskov zamudnin, saj so te med najnižjimi v Sloveniji. Člani knjižnice pa imajo tudi več možnosti za podaljševanje, tako prek bibliofona kot prek spleta,” je pojasnila Luana Malec, vodja študijskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.

Kot nam je dejala Oriana Košuta Krmac, direktorica Mestne knjižnice Piran, uporabniki večinoma redno vračajo knjige, imajo pa tudi nekaj takih, ki izposojenega gradiva kljub večkratnim opominom ne vrnejo, ker se odselijo, odpotujejo ali knjigo izgubijo.

Sodišča ne uporabljajo
“Knjižnica ima seveda možnost, da nevrnjeno gradivo izterja prek sodišča, vendar te možnosti v praksi v naši knjižnici še nismo uporabili, saj so stroški izterjave v tem primeru višji kot cena odtujene knjige. Morda kot zanimivost: v skandinavskih državah uporabnikom v takih primerih neposredno odtegnejo te stroške kar pri plačah, kot na primer pri nas pri prometnih prekrških,” je razložila.

Knjige poskušajo dobiti nazaj tudi s posameznimi akcijami ob raznih kulturnih dnevih, kjer jim oprostijo zamudnino. Najvišja zamudnina pa je v Piranu omejena na 50 evrov.

Uporabnike o tem, da je rok izposoje potekel, obveščajo tudi prek SMS-sporočil in po elektronski pošti – zadnje je brezplačno.