Zasedanje voditeljev članic EU se je prevesilo v četrti dan, a preboja glede svežnja o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 še ni. Največja ovira na poti do kompromisa naj bi bilo vztrajanje Nizozemske in Avstrije pri tolikšnem zmanjšanju nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje, ki za večino preostalih članic ni sprejemljivo.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je približno pol ure pred polnočjo oznanil 45-minutni premor, a ta po neuradnih informacijah še vedno traja.
V ospredju pogajanj je vprašanje višine nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje. Po prvotnem predlogu naj bi bilo v 750-milijardnem skladu dve tretjini nepovratnih sredstev in tretjina posojil. Večina članic naj bi bila pripravljena pristati na znižanje nepovratnih sredstev do 400 milijard.
Varčna četverica zahtevala manj nepovratnih sredstev
A varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska - ter pridružena članica Finska so zahtevale znižanje krovnega obsega sklada na 700 milijard evrov, pri čemer naj bi šla polovica za nepovratna sredstva, polovica pa za posojila.
Večina preostalih držav na to ni pripravljena pristati. Omenjala se je kompromisna možnost po 375 milijard za nepovratna sredstva in posojila, a naj bi Avstrija in Nizozemska vztrajali pri dodatnem znižanju.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v odziv na neuradne informacije o razpokah v enotnosti kluba varčnih držav tvitnil fotografijo, kako s kolegi iz Nizozemske, Danske, Švedske in Finske usklajujejo stališča o odprtih vprašanjih v pogajanjih.
Oprto vprašanje spoštovanja vladavine prava
Še vedno je sicer odprto tudi vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna, ki naj bi ga prav tako izpostavljale varčne države. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.
Slovenski premier Janez Janša se je v času premora, ko spet potekajo posvetovanja v ožjih sestavah, srečal s kolegi iz višegrajske četverice in Latvije.
Vzdušje naj bi bilo vse bolj napeto. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nekaterih neuradnih navedbah obnašanje varčne četverice primerjal z ravnanjem bivšega britanskega premierja Davida Camerona pred brexitom.
Bruseljski veterani že računajo, koliko časa mora ta vrh še trajati, da bo podrl rekord doslej najdaljšega zasedanja voditeljev. Rekorder je vrh v Nici, ki je potekal od 7. do 11. decembra 2000. Dogovor je bil dosežen peti dan zasedanja zgodaj zjutraj.
se sprašujem kaj počenjo toliko časa,najbrž so dobro plačane dnevnice, hrana odlična, pa še nočitev je boljša ker ni treba …
Ivan pridi domov, sramoto delaš,tam gori, Urška z otroci pa sameva. Če druge ne spoštuješ, daj vsaj svojo družino !
Noč dolgih nožev se vedno bolj oddaljuje. To je občutiti v komentarjih desnih primitivcev