„Ko je bilo že prvi polni delovni dan jasno, da so 'kašče prazne', in to na vseh področjih, smo zavihali rokave in začeli delati vse, kar je v naših človeških močeh, da to spremenimo,“ je povedal Janša in nadaljeval, da nas izziv 'zdravljenja naroda' še čaka: „Prej ga bomo opravili, prej bomo kot narod napredovali in dosegli zlato dobo. Imamo znanja, izkušnje, pogum in modrost za ta prehod, le enotnosti, v kateri je moč, nam žal prevečkrat zmanjka.“

Po prevzemu oblasti so pozorno preučili, kaj se dogaja v Italiji, zlasti v Lombardiji. Slovensko zdravstveno osebje se je povezalo z zdravstvenim osebjem v Italiji in drugih državah, s čimer soo vzpostavili hitro izmenjavo informacij, kar je zelo pomagalo, da smo v Sloveniji pridobili nekaj zamujenega časa: „V kratkem času smo reformirali in reorganizirali delovanje zdravstvenega sistema, postavili ustrezne kapacitete za primer velikega števila okužb, z različnimi ukrepi smo uvedli omejitve socialnih stikov, ustavili smo vse, kar ni bilo ključnega pomena za vsakdanje življenje.“

„Vlada in njena strokovna skupina seveda razmišljata, katere ukrepe lahko sprostimo in hkrati še naprej ohranjamo socialno distanco. A ker je virus še vedno tu in ker ni nobenega zagotovila, da ne bo kjerkoli prišlo do novega izbruha, je treba ostati skrajno previden. Tudi nobenega zagotovila ni, da se nam situacija ne bo ponovila v jeseni. Tudi zato se v povsem običajne okvire najbrž še nekaj časa ne bo mogoče vrniti, še vedno bo treba imeti socialno distanco, razkužila na javnih mestih in podobno. Tudi sicer bo imel ta virus na vsakdanje ravnanje in navade ljudi dolgotrajne posledice,“ pojasnjuje Janša.

Foto: Saša Despot Janez Janša

Virus človeka spravil na kolena

Drobni, očem nevidni virus je vase zaverovanega in v svojo moč prepričanega sodobnega človeka spravil na kolena. V manj kot mesecu dni se je svet zaradi virusa ustavil. „Upam, da bo tokratna kriza spodbuda za tisto najboljše, kar kot narod in človeštvo zmoremo. Predvsem pa se bomo kot država morali v prihodnje bolje organizirati in imeti pripravljeno in predvideno ukrepanje ob podobnih izbruhih,“ poudarja predsednik vlade, ki je zelo kritičen do opozicije, ki da v tem trenutku nastopa še bolj agresivno, kot če ne bi imeli epidemije: „Takega pristopa trenutno ne najdemo v nobeni drugi evropski državi. Mi smo na drugi strani opoziciji ponudili roko sodelovanja, vključili smo jih v delovno skupino za pripravo PKP zakonodaje, takoj po nastopu mandata sklicali Svet za nacionalno varnost, kamor smo povabili vse opozicijske stranke, ipd., saj v tej krizi, ki je prizadela celoten narod, resnično potrebujemo enotnost. Žal pa skrajni levi politični pol, nekoč zbran okoli ZKS-SDP, danes pa v SD, Levici in LMŠ, v Sloveniji tradicionalno zavrača ustvarjalno sodelovanje s pomladno opcijo tudi v kriznih časih. Tako je bilo leta 1991, pa nato v času finančne krize 2012 in tako je žal tudi danes. Ko mi rešujemo krize, oni na vso moč rušijo in nagajajo,“ je oster premier.

Janša tarna tudi, ker je vsak ukrep, ki ga je ali ga še bo sprejela vlada, pospremljen z glasnim vpitjem, hkrati pa je ocenjen kot zaroto proti svobodi in napad na demokracijo: Ne želim, da bi to vplivalo na moje sodelavce, ki v zadnjem mesecu res dajejo od sebe vse, kar najbolje zmorejo.

Foto: Saša Despot Janez Janša

O pomiku na vzhod

Na vprašanje o povezovanju z Višegrajsko skupino držav Janša odgovarja, da je pomembno, da iščemo zaveznike v okviru EU, da si povrnemo kredibilnost, ki smo jo v zadnjih letih tudi na evropskem parketu prav zaradi delovanja levih vlad izgubili.

„Z državami višegrajske četverice pa nas povezujejo mnoge strukturne specifike in danosti, ki izhajajo iz skupne zgodovine, ki sega stoletja nazaj, pripadnost skupnemu, srednjeevropskemu kulturnemu prostoru, ki je temelj naše identitete, pa dokaj podobni strukturni izzivi naših gospodarstev, gledano v širšem evropskem kontekstu, da ne govorim o nekaterih geopolitičnih izzivih. Smo tudi del skupnega, širšega geografskega območja, ki sega od Baltika do Jadrana, območja, ki je soočeno s pomembnimi izzivi na področju prometnih povezav, energetike, območja, ki je tudi geostrateško vse bolj pomembno. Zato je sodelovanje s temi državami ne le smiselno, ampak tudi potrebno. Naj tudi izpostavim dejstvo, da smo bili ob soočenju z izzivi pandemije deležni pomoči prav teh držav,“ sklene predsednik vlade.