Četrta vlada Janeza Janše je potrjena. Državni zbor je izglasoval o listi ministric in ministrov četrte Janševe vlade, novi ministri pa so pred državnim zborom že prisegli. Sledi še primopredaja poslov med Robertom Golobom in Janezom Janšo.

Četrta Janševa vlada potrjena

Po končani razpravi so poslanci najprej odločali še o mandatno-volilnih zadevah, nato pa prešli na ključno glasovanje dneva: imenovanje ministric in ministrov nove vlade kot celote. Državni zbor je listo ministric in ministrov četrte vlade Janeza Janše potrdil z 49 glasovi za in 30 proti. Navzočih je bilo 79 poslancev. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je po glasovanju ugotovil, da so ministrice in ministri Vlade Republike Slovenije imenovani, ter jih povabil, naj v dvorani zasedejo mesta, namenjena vladi.

Foto: Anže Petkovšek Vlada

V novi vladni ekipi so bili imenovani Janez Cigler Kralj za ministra za kmetijstvo, Ignacija Fridl Jarc za ministrico za kulturo, Valentin Hajdinjak za ministra za obrambo, Tone Kajzer za ministra za zunanje in evropske zadeve, Monika Kirbiš Rojs za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter Suzana Lep Šimonka za ministrico brez resorja za področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Ministrske položaje bodo zasedli še Anže Logar na ministrststvu za gospodarstvo, delo in šport, Franci Matoz na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, Tadej Osterc na ministrstvu za zdravje, Mateja Ribič na ministrstvu za demogrtvu za gospodarstvo, delo in šport, Franci Matoafijo, družino in socialne zadeve, Polona Ripol na ministrstvu za okolje in prostor, Borut Rončević na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Andrej Širca na ministrstvu za finance, Jernej Vrtovec na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko ter Mihael Zupančič na ministrstvu za pravosodje.

Janša: "Finančno stanje države ni dobro"

V razpravi pred glasovanjem o novi vladi je Janez Janša opozoril, da prevzema državo, ko "stanje javnih financ ni dobro" in se skliceval na najnovejše podatke Fiskalnega sveta. "Ne moremo pristati na to tezo, kako se država prevzema v idealnem stanju, kako je denarja dovolj in tako naprej," je dejal.

Janša se je odzval na očitke, da bo razvojni zakon nove koalicije že na začetku povzročil od 500 do 900 milijonov evrov primanjkljaja. Kot je dejal, je državni proračun skoraj 900 milijonov evrov primanjkljaja ustvaril že v prvih petih mesecih letošnjega leta, še preden bi ta zakon sploh začel učinkovati. V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal približno 550 milijonov evrov. "Brez tega zakona nas v petih mesecih ustvari 900 milijonov primanjkljaja. Razumete?" je dejal Janša. Po njegovih besedah do takšnega primanjkljaja prihaja v času, ko ni izrednih razmer, kot sta bila covid ali velika kriza, zaradi katerih bi morala država namenjati stotine milijonov evrov za nujne ukrepe.

Po njegovih besedah so se prihodki med letom povečali za 11,6 odstotka, odhodki pa za 16 odstotkov. "Predvsem zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju imamo skoraj milijardo primanjkljaja v petih mesecih," je poudaril.

Slovenija Fiskalni svet: Javne finance brez ukrepov niso več vzdržne

Ob tem je opozoril, da lahko slabše gospodarsko stanje vpliva tudi na bonitetne ocene države in posledično na stroške zadolževanja. "Kaj mislite, na podlagi česa bonitetne hiše delajo te ocene? Na podlagi tega, kar mi tukaj govorimo, ali na podlagi projekcij mednarodnih institucij? Ne, tam pogledajo, kakšne so napovedi Evropske centralne banke, IMF-a, OECD-ja, Evropske komisije, in na podlagi tega potem seveda tudi ocenijo, kakšno je tveganje tistih, ki posojajo denar v neko državo, in na podlagi tega pač pade ven bonitetna ocena. In na podlagi te bonitetne ocene potem več ali manj približno veš, kakšne obresti boš plačeval za denar, ki si ga sposodil," je razlagal poslancem.

Po Janševih besedah bo to postalo posebej očitno jeseni, ko bo treba pripravljati proračun za prihodnje leto. Ocenjuje, da bo treba v izdatke vključiti še nadaljnje učinke dvigov plač v javnem sektorju, hkrati pa bo zaradi strukturnih odločitev, ki jih ocenjuje kot napačne, "denarja vedno manj".

Ostra kritika plačne reforme v javnem sektorju

Janša je bil kritičen do plačne reforme v javnem sektorju, ki jo je sprejela odhajajoča vlada. Po njegovih besedah se je prejšnja vlada pri stroških reforme zmotila za približno pol milijarde evrov, boji pa se, "da bo ta številka še večja". "Plače so se povečale v javnem sektorju zaradi reforme, pri kateri se je prejšnja vlada zmotila za pol milijarde," je dejal.

Ob tem je opozoril, da se proračun polni predvsem s tem, "kar ustvarimo", zlasti v gospodarstvu. Po njegovem mnenju pa se je v zadnjih letih delalo napako, ker se je povečevalo zaposlovanje v javnem sektorju, medtem ko gospodarstvu primanjkuje delovne sile. "V zadnjem mandatu se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo, v sektorju države se je pa povečalo," je dejal Janša.

Janša je izpostavil tudi dolgoročno rast števila zaposlenih v sektorju države. Po njegovih navedbah je bilo leta 1995 v tem sektorju zaposlenih približno 120 tisoč ljudi, deset let pozneje 146 tisoč, leta 2015 163 tisoč, konec lanskega leta pa že 193 tisoč. "Od leta 1995 do leta 2025 v sektorju države 70 tisoč več zaposlenih," je dejal in ocenil, da gre za enega večjih strukturnih problemov države.

Po njegovih besedah niso vsi deli javnega sektorja enaki, saj ponekod ljudi primanjkuje, drugod pa statistika števila zaposlenih ne ustreza dejanskim potrebam. "Jaz ne bom rekel, da vsi, ki delajo v teh sektorjih, kjer je pretirana zaposlitev, ne delajo. Je pa jasno, da mnogi delajo stvari, ki jih ne rabimo," je dejal.

Ob kritikah plačne reforme je poslanka Svobode Tamara Kozlovič Janšo vprašala, kaj bi naredil drugače in katere poklicne skupine imajo po njegovem previsoke plače. Janša ji je odgovoril, da se "ni pustilo dovolj sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti. Pristalo se je na uravnilovko".

Opozorilo zaradi uvoza delovne sile

Janša je razmere v javnem sektorju povezal tudi s pomanjkanjem delovne sile v gospodarstvu. Kot je dejal, podjetja zaradi pomanjkanja domačih delavcev zaposlujejo tujce, kar pa po njegovem mnenju prinaša dodatne stroške za državo. Ob tem je navedel, da je trenutno izdanih približno 150 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. Po njegovih besedah se s tem odpirajo tudi dodatna vprašanja za socialni sistem, šolstvo in lokalne skupnosti.   

Janša si želi "dolgočasen mandat" 

Kot smo že poročali, je Janša v uvodnem delu seje poudaril, da si želi "dolgočasen mandat", v katerem bi vlada sistematično izvajala program in bila čim manj vpeta v dnevno politične spore. Tudi v nadaljevanju razprave je Janša ponovil, da nova koalicija opoziciji ponuja sodelovanje v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo. "Treba bo tudi rezultat skupaj," je dejal. Kot smo že poročali, je v uvodnem delu seje napovedal, da bodo opozicijske stranke v prihodnjem tednu prejele vabilo k sodelovanju pri pripravi sistemskih zakonov.     

Slovenija Razprava o novi vladi: Janša je moral zapustiti dvorano

dezurni@styria-media.si