V nadaljevanju preberite:
- Policist Janez Tonejc je častno mesto simbolično namenil svojemu pokojnemu psu. Častni gostje Festivala za ljubitelje živali so bili letos kar štirje: Janez Tonejc, psički Ora in Neli ter kuža Sky.
- Razkril je, kako policijski psi pomagajo pri iskanju drog, orožja, pogrešanih oseb in celo vzrokov požara.
- Odgovornost za poškodovanje policijskega psa bi morala biti večja, javnost pa bi morala takšna dejanja razumeti resneje.
Prvič v zgodovini Žurnalovega festivala za družine in ljubitelje živali, ki poteka v sklopu Dežele prijateljev, se je zgodilo, da je častni gost festivala svojo titulo simbolično predal naprej. Policist Janez Tonejc s Policijske postaje vodnikov službenih psov Ljubljana, ki je na festival prišel s tremi kosmatimi spremljevalci, 6-letno nemško ovčarko Oro ter borderjema Neli in Skyem, je kmalu po prihodu na festival dejal, da bi častno mesto, če bi lahko izbiral, pripadlo njegovemu pokojnemu psu Koriju, očetu Neli in Skyja, ki danes nadaljujeta njegovo zgodbo: "Če bi lahko izbral, bi to častno mesto res pripadlo njemu." Kori je bil, kot pravi, izreden pes – družaben in socializiran. Častno mesto mu je Tonejc namenil zato, ker je Kori s svojim značajem in delom pustil sled pri številnih ljudeh, ki so ga srečali. Več o tem, kaj je povedal, poglejte v videoposnetku:
A podobno bi lahko rekli tudi za njegovega vodnika. Tonejc o svojih psih ne govori kot o 'prisilnem sredstvu', kakor so sicer policijski psi sicer tudi pravno tretirani. Govori o njih kot o partnerjih, sodelavcih in družinskih članih. Kamorkoli pride – med otroke, starejše ali obiskovalce festivala – s seboj ne pripelje le službenih psov, ampak tudi zgodbe, izkušnje in odnos, zaradi katerih ljudje policijsko delo doživijo kot bolj človeško in srčno.
Za njim je veliko zgodb, tudi takih, ki niso lahke. Življenje ga ni oblikovalo le skozi policijsko delo, temveč tudi skozi osebne preizkušnje, zaradi katerih še bolj razume, kako krhko je vse, kar imamo. O tem ne govori z grenkobo, ampak z neverjetno toplino. Močno poudarja, da je treba živeti tukaj in zdaj – nekaj, česar se je, kot pravi, naučil prav od psov: "Psi živijo v trenutku. Ne razmišljajo, kaj bo jutri. Oni izkoristijo trenutek." In prav to je bilo sporočilo njegovega obiska na festivalu. Da psi niso le spremljevalci, pomočniki ali varuhi. So učitelji. Učijo nas vztrajnosti, zaupanja, jasnih meja, igre, veselja in prisotnosti. Učijo nas, da odnos ne nastane sam od sebe, ampak se gradi vsak dan.
Policijski psi
Pri policijskem delu so psi neprecenljivi predvsem zaradi svojih sposobnosti. Njihov voh, sluh, hitrost in nagoni jim omogočajo, da zaznajo stvari, ki si jih človek težko predstavlja. Uporabljajo jih pri iskanju drog, eksploziva, orožja, pogrešanih oseb, policijski psi lahko s svojim vohom zaznajo celo mesto nastanka požara, v veliko pomoč pa so tudi pri drugih specializiranih nalogah.
Pri iskanju pogrešanih oseb lahko policijski pes pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Tonejc se spominja primerov, ko so psi našli osebo v mrazu. Če je ne bi našli pravočasno, bi lahko zmrznila. Ko pes osebo zazna, na to opozori denimo z lajanjem, s tem pa policistom pomaga, da človeka najdejo dovolj hitro.
Uspešnosti policijskega psa Tonejc ne meri le v številkah. Kot pravi, je vodnik srečen že, če pes enkrat v življenju reši nevarno situacijo ali pomaga rešiti človeka. Vsa leta treningov, vaj in vsakodnevnega dela dobijo smisel prav v takšnih trenutkih.
Ali lahko vsak pes dela v policiji?
Za nakup in šolanje službenih psov skrbi Center za šolanje in nakup psov, ki spada pod Generalno policijsko upravo. Tam imajo tudi inštruktorje, pod njihovim okriljem pa policist s terena dobi psa in ga nato izšola za konkretno delo. Nekaj psov prihaja iz lastne vzreje, saj imajo na Policijski postaji vodnikov službenih psov Ljubljana svoja legla, nekaj pa jih policija odkupi po preizkusu, na katerem preverjajo, ali so dovolj stabilni, igrivi, pogumni, odprti in primerni za delo v različnih okoljih, torej med ljudmi, ob hrupu, v avtomobilu, v množici ...
Če se med preizkusom pokaže, da pes nima dovolj izrazitih nagonov, da ga določene situacije preveč obremenijo ali da ga igra ne
Veliko je odvisno od pasme. V policiji za obrambo, grizenje in sledenje zaposljujejo nemške ovčarje, belgijske ovčarje in rotvajlerje. Tudi dobermane so včasih, danes pa ne več, razlaga za Žurnal24: "Doberman je problem pozimi. Če so mrzle zime, ga mraz precej prizadene. Kratkodlakost dobermanov je tudi problematična, ker si hitro poškodujejo rep. Menda je bilo pri nas kar nekaj takšnih poškodb repa. To je živahen pes, se začne vrteti in si hitro poškoduje rep. Včasih nenamerno." Za iskanje pa zaposljujejo predvsem lovske pasme, ptičarje, terierje, vižle, resaste ptičarje, občasno tudi belgijske ovčarje in ovčarje.
A ne le pasma, na to, ali bo pes primeren za delo v policiji, vpliva tudi njegov karakter. "Vsak pes ima svoj značaj," razlaga, da so nekateri bolj ostri, drugi bolj nežni, nekateri primerni za delo z otroki, drugi ne.
Prav posebna je na primer Ora. Čeprav je izšolana za grizenje, sledenje in obrambo policistov, je dovolj umirjena, da jo Tonejc lahko predstavi tudi otrokom. “Na splošno pa policijskih psov ni priporočljivo božati,” opozarja, saj so številni policijski psi ostrejši in vzgojeni za povsem drugačne naloge. Orina narava pa omogoča, da ljudje skozi njo spoznajo tudi mehkejšo, dostopnejšo plat policijskega dela.
Vez med vodnikom in policijskim psom
Za vsakim uspešnim psom so leta dela, potrpežljivosti in veliko zaupanja. "Ko postaneš vodnik, se pravo delo šele začne," pravi. Vsak vodnik je zadolžen za svojega psa, to pomeni, da mu mora očistiti boks na Policijski postaji vodnikov službenih psov Ljubljana, ga nahraniti ter voditi na sprehode in treninge ... Lahko pa – in večina policistov vodnikov se za to tudi odloči – psa vzamejo domov in tako postane pravi družinski član.
Sicer ima poleg psov doma tudi konje in osem mačk. Pravi, da se mačke in psi pri njih razumejo, saj pse že od začetka uči, da mačk ne preganjajo. Ob tem se pošali, da odkar imajo mačke, doma ni več miši.
Niso pa vsi njegovi psi policijski psi v klasičnem smislu. Borderja Neli in Sky sta predvsem terapevtska psa, njuna naloga je predvsem, da promovirata policijsko delo s psi in Policijsko postajo vodnikov službenih psov Ljubljana, da otrokom in širšo javnosti približata delo policijskih psov.
"Ni vsak za vsako delo," razlaga Tonejc. Nekateri psi so bolj zadržani, drugi bolj radovedni, tretji bolj odprti. Prav zato jih je treba dobro poznati in razumeti, kaj lahko od posameznega psa sploh pričakuješ.
Kot pravi, mora biti vodnik psov predvsem steber miru. Če je človek živčen, se to prenese tudi na pse, zato si tega pri delu z njimi ne sme privoščiti.
Tako kot ljudje se tudi policijski psi ne nehajo učiti po koncu osnovnega šolanja, temveč se učijo vse življenje. Vsak vodnik mora svojega psa ves čas usmerjati, nadgrajevati njegovo znanje in ga pripravljati na čim več različnih situacij.
Od psa ni mogoče pričakovati, da bo vse znal že po letu ali letu in pol, razlaga Tonejc. Tako kot ljudje tudi psi dozorevajo različno hitro. Nekateri so pri dveh letih že pripravljeni na zahtevnejše delo, drugi šele pri dveh letih in pol ali treh.
Zato pri policijskih psih ni pomembno le šolanje, ampak tudi potrpežljivost. Vodnik mora znati počakati, da pes dozori ter na psu razumljiv način pokazati, kaj od njega pričakuje.
Zaradi vsega tega vloženega časa policijski psi vodnika razumejo že po mimiki, pogledu ali eni sami besedi. To se pokaže tudi v majhnih, vsakdanjih trenutkih, razlaga Tonejc. Tudi če nekaj izgubi v množici, recimo ključe ali denarnico, bodo njegovi psi to zagotovo opazili in mu prinesli.
A ta vez ima tudi težjo plat. Ko vodnik s psom preživi vsak dan, ga celo vzame domov, zanj skrbi, ga vzgaja in trenira, pes postane del njegove družine. Zato, priznava Tonejc, vodnikom ni vseeno, ko morajo psa spustiti v nevarno situacijo. A vsi so izurjeni, da v najresnejših trenutkih ni prostora za razmišljanje – če je ogroženo življenje, mora pes opraviti nalogo, za katero je izurjen.
Vodnika je izguba psa tako bolela, da je zapustil službo pri policiji
Kljub temu so v Sloveniji že bili primeri, ko je policijski pes bil pri delu poškodovan ali ubit. Takšni trenutki so za vodnike izjemno težki. Spomnil se je primera, ko je bil policijski pes ustreljen, saj je nase preusmeril storilčevo pozornost in s tem policistoma omogočil odločilne sekunde za ukrepanje. Njegovega vodnika pa je izguba tako prizadela, da je pozneje odšel iz policije.
Tonejc zato meni, da bi morala biti odgovornost za poškodovanje policijskega psa večja, javnost pa bi morala takšna dejanja razumeti resneje. Ne le zato, ker pes pomaga pri zagotavljanju javnega reda in miru, ampak ker lahko v skrajnih primerih pomaga rešiti tudi človeško življenje.
Uporaba policijskega psa je sicer natančno določena s pooblastili – od uporabe psa na vrvici z nagobčnikom do najskrajnejšega ukrepa, ko je pes brez vrvice in brez nagobčnika uporabljen v primeru ogrožanja življenja.
Upokojeni policijski psi
Kdaj se policijski pes upokoji, ni odvisno le od starosti, ampak predvsem od njegovega zdravja, energije in sposobnosti za delo. Nekateri lahko delajo do devetega ali desetega leta, če so še živahni in polni energije, pa tudi do enajstega. O tem presoja službeni veterinar, ki spremlja zdravstveno stanje psa.
V slovenski policiji je tudi zelo lepo poskrbljeno za upokojene policijske pse. Policijski psi imajo po koncu dela zagotovljeno hrano in veterinarsko oskrbo do konca življenja. Policija ima namreč svojega službenega veterinarja, pri zahtevnejših posegih ali pregledih pa pse napotijo tudi na kliniko.
Če je le mogoče, upokojeni policijski psi ostanejo pri vodniku, saj je za psa najlepše, če lahko ostane ob človeku, s katerim je delal, živel in mu zaupal, razlaga Tonejc. Če to ni izvedljivo, zanje poskrbijo na Policijski postaji vodnikov službenih psov Ljubljana.
Tonejc ocenjuje, da je v slovenski policiji za službene pse dobro poskrbljeno, od veterinarske oskrbe do hrane, ki jo lahko prilagodijo tudi starejšim psom ali psom s posebnimi dietami. Kot pravi, je za pse poskrbljeno "od A do Ž", od mladosti do pozne starosti.